Festival MED je odprt za različne načine glasbenega ustvarjanja in namenjen poglabljanju interakcije med različnimi mediji produkcije. Programski izbor temelji na žanrsko čim bolj neobremenjenem in neomejenem dojemanju elektronske oziroma elektroakustične glasbe, z željo omogočanja čim bolj svojevrstne estetske izkušnje. Festival se še naprej posveča poslanstvu zadovoljevanja publike, ki jo posebej privlačijo nevralgične točke glasbenega dogajanja, novi koncepti in raziskujoča narava produkcije. Letošnja edicija se po novem odvija na dva zaporedna petka v mescu februarju. Vključuje tudi interaktivni umetniški projekt 'Večna plesišča ali Nagačena posmrtna zabava', ki preči meje med življenjem in smrtjo s povezovanjem glasbe, plesa in novih tehnologij. Otvoritev bo ob 20. uri na prvi dan festivala, dogajanje pa bo potekalo ves teden. Medtem ko bo prvi večer festivala med drugim postregel z enim trenutno najbolj priznanih imen s svetovne elektronske scene, nas bodo drugi večer razvajali izključno domači ustvarjalci, ki vsak na svojem področju nesporno zavzemajo pomembne pozicije.
Produkcija: KID KIBLA / ACE KIBLA Predsednica: Aleksandra Kostič Programska vodja: Pina Gabrijan Izvršni producent: Dejan Pestotnik Vodja tehnike: Simon Sedmak Organizacija: Lidija Pačnik Awais Partner festivala: MIMOZA, zavod za umotvore
KIBLA PORTAL Valvasorjeva ulica 40 Maribor, Slovenija Več informacij...
ORGANIZIRAN AVTOBUSNI PREVOZ LJUBLJANA – MARIBOR – LJUBLJANA
Odhod: Ljubljana, avtobusna postaja, peron št. 30, petek, 15. februar 2013, ob 20.00. Avtobus bo imel postanek v Celju, ob 21.00 pred glavnim vhodom na železniško postajo. Odhod iz Maribora izpred lokacije MED 2013 (Valvasorjeva 40) ob 5.00 zjutraj. Prihod v Ljubljano predvidoma ob 6.30. Cena prevoza v obe smeri znaša 10,00 EUR. Informacije in prijave: Maja Kotnik Praštalo tel.: 059 076 371 e-pošta: majapk@kibla.org, kibla@kibla.org
Redosled MED 2013
15. 2. 2013, ob 20. uri Otvoritev interaktivnega umetniškega projekta 'Večna plesišča ali Nagačena posmrtna zabava'. Gibal nas bo DJ Ijon Tihi (Mimoza).
15. 2. 2013, ob 23. uri Nitz (Ljubljana) Andy Stott (Manchester) 33 10 3402 (Beograd)
22. 2. 2013, ob 23. uri Kikiriki (Maribor) Kleemar (Murska Sobota) Lavka (Ljubljana)
15. 2. 2013 ob 23. uri
Andy Stott (Modern Love) - Live
Čislan manchestrski producent, varovanec lokalne založbe Modern Love, torej varovanec vse pomembnejše institucije, ki z vsako novo objavo dosega vse večjo zaznavnost na glasbenem radarju. Stott zadnjih osem let na precej redni bazi razveseljuje z novimi izdajami, še posebej pa je opozoril nase s ploščama Passed Me By in We Stay Together iz leta 2011. Pred nekaj meseci je izdal novo dolgometražno ploščo Luxury Problems, s katero je ne le požel nadvse pozitivne kritike v mnogih osrednjih svetovnih glasbenih medijih, temveč se tudi suvereno zavihtel na vrhove njihovih lestvic »naj plošč 2012«. Ko temna stran zadubiranega techna postane njegova svetla stran …
Goran Kompoš (Mladina): »Narkotična, atmosferično bogata glasba je že takrat štrlela iz aktualne elektronske ponudbe, še večji podvig pa je Britancu uspel z novo ploščo, ki so jo številni vplivni mediji že umestili med najvidnejše glasbene presežke minulega leta.« Več: www.mladina.si/119470/andy-stott-luxury-problems/ Miroslav Akrapović (MMC RTV): »… Andy Stott, in to je zagotovo največja odlika tega ultimativnega glasbenega celovečerca, radikalno briše mejo med zgodbami apokaliptične katastrofe in povsem intimno ljubezensko izpovedjo. A to mu uspeva na najbolj enostaven, glede dosedanjih del tudi drzno pogumen, a vselej ezoterično raziskovalen način.« Več: www.rtvslo.si/kultura/dzuboks/andy-stott-luxury-problems/297434 Jelena Mikloš (Radio Študent Ljubljana): »Zdi se namreč, da je dolga leta, v katerih se je poizkušal v številnih muzikah, iskal svoj pravi zvok. V nasprotnem primeru plošča Luxury Problems ne bi delovala tako pristno in tako Andy Stottovsko.« Več: www.radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/andy-stott-luxury-problems
Tine Vrabič – Nitz (Synaptic) - Live
Član kolektiva Synaptic, v okviru katerega deluje tudi založba Synaptic Pathways, Nitz pa je tudi ime, ki se redno pojavlja na Chilli Space kompilacijah. Letošnji februar prinaša z njegovega naslova remiks za kanadskega artista Bleupulp pri spletni založbi Bleepsequence. V okviru festivala bo predstavil svojo produkcijo preteklega leta, ki bi jo žanrsko še najbolje opredelili kot mešanico micro duba in počasnega eksperimentalnega techna.
33 10 3402 (Kunstkopf)
Za enigmatičnim imenom 33 10 3402 se skriva Nenad Marković, DJ in producent ter agilen študent zvočnega oblikovanja. Sicer pa je znan kot rezident razvpitega beograjskega kluba 20/44 in miljenec tamkajšnje publike ter član ekipe DJ-ev in VJ-ev, imenovane Parrish Monsters. V lanskem letu je izdal prvenec pri nemški »only 100« založbi Kunstkopf, kmalu za tem pa še obredel Düsseldorf, Berlin in Hamburg.
22. 2. 2013 ob 23. uri
Kleemar (GBTM) - Live
Sobočan Matej Končan, znan kot Kleemar, je v preteklosti redno stal na naših odrih in nedvomno je z njim na slovenski sceni zavel svež vetrič neulovljivega glasbenega izrazja. Izpod njegovih prstov je prišlo kar nekaj remiksov komadov domačih zasedb (Psycho-path, Manul, Sphericube), publiko pa je ogreval tudi pred zvenečimi imeni, kot so Notwist ali Dan Deacon. V zadnjem času ponovno, a zgolj sporadično obuja nastopanje v živo, brez nekdanje spremljevalne ekipe. Tako bo po daljši ustvarjalni komi razveseljeval tudi z zvrhano malho svežega materiala. Sedaj čakamo le še na v davnini obljubljen album …
Kikiriki (Dubomb) - Live
Ena redkih ustvarjalk na DIY-področju pri nas, kot članica ekipe Dubomb pa znana tudi kot Madamdub. Skozi čas je bila del več glasbenih sestavov, nazadnje tudi polovica dvojca Kiuriki, ki je pred dvema letoma izdal album Morning After. Na odru njenemu vokalu delajo družbo klaviature, mikro teremin, bas kitara ...
Lavka (Lost Tapes)
DJ in organizator dogodkov, naslovljenih Lost Tapes, s težiščem v ranih dneh plesne elektronike, kar torej pomeni izobilje Rolandovih ritem mašin TB-808 in TR-909 ter legendarne TB-303 bas linije. Pričakujte zaključek festivala, podkrepljen z new waveom, discom, zgodnjim čikaškim houseom in acidom, pa vse do bolj technoidnih domen.
Marko Plahuta & Pina Gabrijan: VEČNA PLESIŠČA ALI NAGAČENA POSMRTNA ZABAVA
‘Večna plesišča ali nagačena posmrtna zabava’ je obsežen večstopenjski umetniški projekt, ki s kreacijo posmrtnih nagačenih plešočih avatarjev primarno evocira težavo vse radikalnejšega izginjanja medgeneracijske solidarnosti. Konceptualno izhodišče je dandanašnje stanje, kjer so obstoječi družbeni mehanizmi vse manj in manj sposobni zagotoviti zadostno preskrbljenost starejših, »nefunkcionalnih« članov družbe. Kot odgovor na to vzpostavljamo do absurda prignano situacijo s fizičnimi avatarji, ki nimajo nikakršnega dejansko upravičljivega namena obstoja in so prisotni po posameznikovi smrti. Vrh tega pa jih je treba redno voditi na ples - torej vzdrževati, saj delujejo po logiki »Tamagotchi principa« (t.j. povsem ponorijo, če ne poskrbimo zanje). Gre za proces, v katerem je plešoče človeško telo nadomeščeno s svojim digitalnim posnetkom, nato pa je to digitalno »utelešenje« po smrti ponovno nadomeščeno z dejanskim telesom (nagačeno telo z robotskim mehanizmom). S tem postavimo na glavo proces siceršnje vzpostavitve avatarja (kjer se opusti dejansko telo, naša osebnost pa postane avatarjeva vsebina), saj v pričujočem projektu ravno ta »opuščena« dimenzija, torej dejansko telo, postane avatar. V letu 2013 bo realizirana prva stopnja projekta, ki vključuje interaktivno inštalacijo, kjer posameznik posname svoje plesne gibe z uporabo tehnologije za zajemanje gibov. čemur pa bo sledila vzpostavitev spletnega virtualnega okolja s plešočimi digitalnimi »utelešenji«. Interakcija se začne s »pregledom v ustanovi za posmrtno pretvorbo v avatarja«, kjer z merjenjem obiskovalčevih biometričnih značilnosti z EEG-jem in senzorjem za srčni utrip ugotovimo, ali imamo primernega kandidata (odgovor je seveda vedno pritrdilen). Rezultate testiranja predstavlja elektronska glasba, ki jo sistem sproti generira v pitagorejski tonski lestvici (lambdoma) glede na vrednosti iz biometričnih senzorjev, in ki jo spreminja genetski algoritem, ki ga interaktivno nadzira obiskovalec s svojim glasbenim okusom. V času, ko ni obiskovalcev, sistem generira in mutira naključne melodije. Po končanem pregledu se lahko obiskovalec telesno odzove, torej pleše na posneto glasbo, sistem pa njegovo gibanje zajema in sproti vizualizira v tridimenzionalni podobi na računalniškem zaslonu. Končni izdelek so računalniške datoteke z biometričnimi in prostorskimi podatki, ki si jih bo lahko obiskovalec pozneje ogledal na projektnem spletnem mestu z uporabniškim imenom, ki mu ga bo sistem izdal po pregledu. Predstavitvena platforma je uporabna tako za interakcijo v dejanskem času in za zajemanje gibov ter za ogled brez omrežne povezave, urejanje, ocenjevanje in deljenje z drugimi uporabniki. Zaključek celokupnega projekta pomeni nagačitev njegovih avtorjev. S čimer pa se projekt šele dejansko prične …
Marko Plahuta: V osemdesetih začetek ukvarjanja z računalniškim programiranjem - z ustvarjanjem vizualij z ZX Spectrum v ljubljanskem klubu K4. V preteklosti aktiven kot svobodni prevajalec za več knjižnih založnikov ter za prevajanje in lokalizacijo Microsoftovih izdelkov. Na začetku novega tisočletja zaposlen kot svetovalec direktorja mobilnega operaterja Mobitel za distribucijo mobilnih in spletnih platform, kasneje direktor Agencije 41, namenjene razvijanju novih medijev. Od 2007 zaposlen kot specialist za uporabniške vmesnike in iskalno tehnologijo. Glavo interesno področje v prostem času je programiranje interaktivnih sistemov in vizualizacij v Javi in Processingu ter za Arduino.
Pina Gabrijan: Zaključila študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani z diplomsko nalogo 'Epistemološki anarhizem Paula Feyerabenda'. Semiaktivna kot svobodna novinarka na področju kulture, še posebej glasbe. Delo za Radio Študent Ljubljana, spletni portal Nova Muska (prej revija Muska), v preteklosti tudi za časopis Spekter in za časopis za umetnost in estetiko Fair v Berlinu. Soustanoviteljica in strokovna vodja zavoda Mimoza, ki se primarno ukvarja z organizacijo glasbenih dogodkov. Od leta 2010 programska vodja glasbenega festivala MED v Kibli. Štipendistka fundacije Robert Bosch (2009) in Goethe Inštituta (2012). Brezposelna in živeča pod mamino streho.
