Mirko Bratuša: Praznik za oči

Mirko Bratuša: Praznik za oči
3.–30. 10. 2025
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Mirka Bratuše Praznik za oči, ki bo v petek, 3. oktobra 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

VABILO (PDF)

Mirko Bratuša, eden najprepoznavnejših in najplodovitejših kiparjev pri nas, je razen razstav in instalacij podpisal tudi veliko javnih plastik in spomenikov, k svojim delom pristopa z različnimi tehnikami in vanje vključuje razne materiale, od naravnih, in sicer gline, lesa, kovine, zlasti brona, do umetnih, npr. poliestra, pa tudi industrijskih proizvodov. Nemalokrat jih oživi z elektriko, toplotnimi grelci in vodo, doda zvok ali celo vanje vplete nove tehnologije. Slojevitost materialov, večplastnost njegovih motivov in vsebin del nas s hkratnim vzporejanjem arhaičnih in sodobnih tematik zapeljejo v alegorične, simbolične in fantastične podobe, pri katerih je detajl enako pomemben kot celota.

V hibridni ikonografiji združevanja antropomorfnega in zoomorfnega se rojevajo drugačna bitja, metaforična in nadrealna, ki nas s svojo zaustavljeno in zvedavo pojavnostjo sprva lahko nasmejijo in se nam zdijo še resnična, s pogledom na posamezne likovne »vsadke« zaslutimo nekaj apokaliptičnega, fatalističnega, zloveščega, opozarjajočega in kritičnega, angažiranega. Subtilna notranja lepota lahko zaslepi njihovo svarečo katastrofično povednost, prepletanje simbolno bogatega arhetipskega in nezavednega, individualnega in kolektivnega, stvarnega in nestvarnega oziroma (u)stvarjenega po nikogaršnji podobi. Prikličejo daljne zgodbe, zbudijo začudenje in predramijo praspomin, nato pa nas brutalno vržejo v aktualno sodobnost bioinženiringa, genetike, kloniranja na eni in manipuliranja z družbo in naravo, ki vodi v globalne krize, pandemije in vojne, na drugi strani.

Kot Mirko Bratuša začara z magičnostjo figur, odčara z njihovo prezentnostjo in udari v pleksus s paradoksalnostjo in banalnostjo bivanja kot ne zgolj eksistencialnega idioma ali eksistenčne stiske, ampak kot eksistencialističnega razmisleka, ki poteka tako na nivoju fizičnega in fizikalnega kot metafizičnega in mističnega. Ter imanentno, intimno mitskega. Njegovi ’stvori’ so prijazni in čuječi, a obenem tudi razvratni in hrumeči, ko bodisi na piedestalu manifestativno razkazujejo svojo lepoto, ne glede na njihovo stanje, bodisi se zveriženo utesnjeni ne pustijo motiti v predstavah o lastni veličini in njim namenjeni vlogi, ki jo morajo odigrati v nekakšnem animiranem nizu različnih poz, pozicij in grimas. Izrazno in estetsko popotovanje iz prazgodovine v sedanjost se vzpostavi kot identifikacijska točka samorefleksije, s katero smo soočeni tu ta hip, na izletu v brezčasnost. Zbegani povezujemo prostore in svetove, napolnjene z vehementno prezentnostjo in potisnjeno tesnobnostjo, in iščemo skrite in skrivnostne kode za čudežni odriv v odrešujočo prihodnost.

Mirko Bratuša, ki je s projektom Grelci za vroča čustva predstavljal Slovenijo na 54. Beneškem bienalu likovne umetnosti leta 2011, je nazadnje samostojno razstavljal v Mariboru leta 1997.

Biografija

Mirko Bratuša (1963) je leta 1988 prejel študentsko Prešernovo nagrado, leto zatem pa diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med letoma 1990 in 1992 je nadaljeval podiplomski študij na münchenski Akademiji likovnih umetnosti pri profesorju Leu Kornbrustu, kjer se je posvečal kiparstvu v urbanem prostoru in v Münchnu tudi diplomiral. Leta 1993 je bil sprejet v razred znamenitega britanskega kiparja Tonyja Cragga na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu, nato pa se je vrnil na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in še istega leta zaključil kiparsko specialko.

Od leta 1997 poučuje kiparstvo in keramiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za likovno pedagogiko, kjer je bil leta 2014 izvoljen v rednega profesorja. Leta 2005 je prejel nagrado zlata ptica, leto pozneje pa nagrado Prešernovega sklada za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes. Leta 2011 je s projektom Grelci za vroče občutke zastopal Slovenijo na 54. beneškem bienalu. Od leta 2025 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Raziskuje problematiko umeščenosti kipa v naravni oz. urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. S konceptom protispomenika je razburkal slovenski javni prostor s kipoma Spomenik NG v Novi Gorici in Nabukadnezar pred ljubljansko Mestno galerijo. Prizadeva si za prevetritev ustaljenih predstav o spomenikih ter za strokovno in sistematično konserviranje in restavriranje javnih skulptur.

Prepričan je, da v kiparstvu ni druge igre, kot sta material in tehnika. Skupaj sta vsebina. Kombinacije materialov mu omogočajo neslutene možnosti. Pa ne v rokokojskem smislu zlaganja rdečih, črnih, belih marmorčkov, temveč v zlaganju besed: ostrih, blagih, finih, robustnih ... Ker v svojem delu razvozlava odnose med obliko, materialom in tehniko, je za branje in razumevanje njegove kiparske produkcije nujno poznati vsaj okvir tehnološke geneze oz. procesa nastanka.

CV Mirko Bratuša (PDF)

http://www.mirkobratusa.si/

< Mirko Bratuša: Več jih je Drago, les in bron, 88 x 91 x 32 cm, 2024 (detajl); foto: Jaka Babnik

MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure