KIBLA10LET - Pregledna razstava natisov

V četrtek, 18.5. 2006 smo v Kibli ob 20. uri otvorili razstavo Kibline grafične produkcije v zadnjih desetih letih.

selekcija: Urška Breznik in Maja Vuksanović
grafični oblikovalci: Dejan Štampar, Alen Breznik, Uroš Lehner, Urška Golob, Samo Lapajne, Katja Hrastar…

Začetke grafičnega dizajna v Kibli zaznamuje koloristični minimalizem plakatov in vabil, ki neposredno podajajo vsebino dogodka. Slogovne okvirje mladi ustvarjalci presegajo z občasnimi vsebinskimi gegi. Navihanost avtorjev se med leti 1998 in 2000 razplamti in postaja očitnejša tako vsebinsko, kakor tudi oblikovno, pač v skladu s takratnim Kiblinim značajem. Za:misel in cikel predavanj Zofijini ljubimci dobivata prepoznavno podobo s poigravanjem črk in vizualnih motivov. S kančkom ironije posegajo v slovenski vsakdan, se še posebno duhovito razbohotijo ob tradicionalnih praznikih in tako posredno izražajo svoja stališča do obravnavane tematike (»Kdor ne je, naj vsaj pleše!«, »Ko ostali spijo, mi pojemo«). Včasih tudi sami sebe postavijo v vloge protagonistov lastnih hudomušnih idej. Novo tisočletje prinese več dogodkov iz katerih grafični ustvarjalci črpajo navdih, izdelki pa tako zaživijo v živahnejših barvah in novih idejah. Kibline aktivnosti na področju galerijske, knjigarniške, založniške in multimedijske dejavnosti vrtoglavo naraščajo in zahtevajo profesionalnost, predanost in angažiranost. Kiblini dizajnerji postajajo trendseterji in se spogledujejo z avantgardo. Trdo delo je poplačano s številnimi priznanji in nagradami. Sveže moči prinesejo določeno mero sofisticiranosti in jasnosti likovnega jezika, ki se v naslednjih letih stopnjujeta in pridobivata na svojem profesionalnem izrazu. Realistični pristop se počasi umika abstraktni govorici, kolorit pa postaja vodilno izrazno sredstvo.
Kreativnost je zapoved, omejitev ni!

Otvoritev razstave je v okviru cikla "Tema v temi" pospremila predstavitev knjige Mete Kordiš: Gospodična, vi ste lepi kot plakat! Plakat v Ljubljani med obema svetovnima vojnama. Delo je pomemben prispevek sodobni etnologiji oz. kulturni antropologiji, ki z. analizami in interpretacijami plakatnega gradiva kaže, da se moramo bolj intenzivno ozirati na spregledane razsežnosti svoje lastne zgodovine, ne pa samo na tuje zglede. V tem smislu gre za temeljno delo izjemnega pomena za slovenski kulturni prostor in njegovo glavno mesto.