Beti Žerovc, Kurator in sodobna umetnost. Pogovori - predstavitev knjige in pogovor

V torek, 18. novembra 2008, ob 18. uri smo skupaj z Masko, zavodom za založniško kulturno in producentsko dejavnost, Ljubljana pripravili pogovor z naslovom Kurator in sodobna umetnost, ki je potekal v prostorih Multimedijskega centra Kibla.

Pogovor je moderirala Petra Kapš, filozofinja, neodvisna kuratorka, umetnostna kritičarka in avtorica.

Sodelovali sta Beti Žerovc, avtorica knjige Kurator in sodobna umetnost. Pogovori in Katja Praznik, odgovorna urednica revije Maska.

Povod za pogovor je bila knjiga Beti Žerovc, Kurator in sodobna umetnost. Pogovori, ki je septembra 2008 izšla pri Maski ter izid zadnje številke Maske, časopisa za scenske umetnosti s tematskim naslovom Evropa v kapitalističnem a(rt) molu, ki jo je uredila Katja Praznik.

Na področju sodobne likovne umetnosti se kurator, zaradi izjemnega razcveta, ki ga je doživel v zadnjih desetletjih, kaže kot za to obdobje značilen in pomemben dejavnik. Razstava, ki jo lahko danes razumemo tudi kot njegov medij, je postala najpomembnejši način prezentiranja in "konzumiranja" sodobne umetnosti. Ker sta pri tem izbor umetnin in vsebinska koncepcija razstave kuratorjevo delo, tak v bistvu on določa, kaj bomo gledalci dobili predse kot sodobno umetnost. Umetniško delo danes pogosto tudi nastane namensko za razstavo in na temo, ki jo je prej določil kurator.

V knjigi so zbrani pogovori, ki so bili tematsko osredotočeni na različne aspekte kuratorstva. O zgodovini in nastanku govorita pionirja kuratorstva Harald Szeemann in Pierre Restany, o povezavi s trgom Gregor Podnar, ki j hkrati kurator in trgovec z umetninami, o političnosti razstav kuratorja, ki zagovarjata politični potencial razstavljanja, Vasif Kortun ali Charles Esche. Zaradi zapletenosti odnosa med umetnikom in kuratorjem so v knjigi tudi pogovori z umetniki, ki so na kakršenkoli način povezani s kuratorstvom, na primer z Danielom Burenom ali Damienom Hirstom.

V pogovoru je urednica revije Katja Praznik predstavila tematski okvir zadnje izdaje številke revija Maska "Evropa v kapitalističnem a(rt) molu", ki se ukvarja z učinki današnjih geopolitičnih razmer za nove članice EU, ki imajo dostop v novo kapitalsko združbo in ki jih podobno kot Slovenijo zaznamuje izkušnja komunizma, ter z modeli in reformami, ki obvladujejo in narekujejo evropsko kulturno produkcijo.

Začetno vprašanje osrednje tematike, ki ga odpira zadnja številka revije Maska, se navezuje na premislek o položaju umetnosti in kulture v sodobni Evropi in je neizogibno povezano tudi z vprašanje družbenih razmer nasploh. Med drugim je poleg obsežnih debat ob štiridesetletnici maja '68, razmislek o tem, kje smo in kam gremo, spodbudilo dejstvo, da je Slovenija kot prva izmed novo sprejetih članic, predsedovala EU; znova smo se vprašali o tem, kakšna je prihodnost Evrope in kakšna je pozicija umetnosti v novem družbenem kontekstu.