Novica

MED 2016 - Lucrecia Dalt
12.02.2016 23:59

Lucrecia Dalt, Berlin, DE – Pereira, Colombia - 00:00

Glasba Lucrecie Dalt vzdrži vso težo bas kitare.
Začetni glasbeni poizkusi Lucrecie Dalt, ki segajo v zadnja leta prejšnjega desetletja, so bili precej eksperimentalne narave, osnovanih na ritmičnih skladbah in besedilih s širokim naborom idej, na čelu z meditativno bas kitaro. Med albuma izdanima 2012 in 2013, Commotus in Syzygy se je ta struktura pričela lomiti kot kosi plavajočega ledu. Besede so se umaknile, beati so se skrčili na klike in utripe. Še vedno atmosfera noči; a namesto vlažne negibnosti je zavela hladna sapica. V smeri popolne elektronike presenetljivo ohranja element naravnega in analognega. Za glasbo Daltove se zdi, kot da se dogaja na odprtem prostoru.
S svojim drugim albumom Commotus je umetelno ustvarila surrealistično zvočno pokrajino, na krilih neskončnih peščin geološkega časa. Vanjo skoči z naravnost osupljivo smelostjo, izogne se varnim tropom in strukturam skladb iz svojih preteklih del. Pri tem se izrisuje neverjetno izviren, smiseln svet. Podobno kot za njene sodobnike iz Berlina HEM tudi za Daltovo velja, da sta samota in sestavljanje (zvokov, zvrsti, muzikologije, tehnik) eksperimentalna cona, usmerjena proti notranjemu kozmosu.
Daltova, ki je po izobrazbi gradbena inženirka, specialistka na področju geotehnike, se zaveda, da je lahko gibanje na geološki časovnici primerna analogija za neskončen boj med zavedanjem in spremembo.
V Ou je na delu le nekaj odtenkov – bobnenje, pridušen žvenket, hidravlično prasketanje in kratko brnenje, nanesenimi zgolj v rahlih slojih. Na pol izbrisana šepetanja drsijo in izginjajo v oscilacijah. Iz širokih kopren nastajajo vzorci petja odgovor na klic. Uporablja 4/4 beate nizkih frekvenc in visoko piskajoče zvoke z odbojem, kot jih poznamo iz minimal techna, toda ritmi se nikoli ne obdržijo dovolj dolgo, da bi spominjali na plesno glasbo. (po Benu Donnelly)