Informacijsko komunikacijska tehnologija

Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) zagotavlja temeljno podporo kreativnemu delu z IKT, produkciji multimedijskih vsebin in mreženju.

Osnovna naloga multimedijskega centra je zagotavljanje prostega dostopa do interneta in informacijskih sistemov, ki nudijo znanje in pretok informacij s področja izobraževanja, kulture in računalništva ter interdisciplinarnih področij na kar največ nivojih:
- lokalnem (mestnem),
- regionalnem,
- medregionalnem,
- nacionalnem oz. državnem in
- evropskem / mednarodnem.  

Da bi multimedijski center zadovoljil ta široki spekter, mora imeti zadovoljivo infomacijsko komunikacijsko tehnološko podporo oz. infrastrukturo, sodelovati mora pri razvijanju orodij (računalniške aplikacije) in ustvarjati sistem distribucijskih in promocijskih kanalov, ki bo realno vzpostavljal pretok vsebin na e-izobraževalnem in e-kulturnem področju ter na drugih interdisciplinarnih področjih, v katerih posamezni center deluje oz. je vanje vključen glede na širši družbeni kontekst oz. javne interese, tako lokalne skupnosti, regije in države kot tudi nanašajoče se na evropske integracije ter s tem povezane programe in projekte. Na javno dostopni točki mora vsak MMC tudi skrbeti za medsebojno izmenjavo informativnih in drugih vsebin ter zagotavljati dosegljivost teh materialov javnosti, ki pa jo mora tudi informirati in jo izobraževati ter ji omogočati prost dostop do IKT, ji pomagati pri uporabi le-te in ji po potrebi svetovati.

Izobraževanje je eno izmed najpomembnejših področij za MMC kot predstavnike lokalnih/regionalnih skupnosti, saj naj bi MMC bil oz. postal svojevrstno regijsko središče. Še posebej je to pomembno v manj razvitih občinah in regijah (praviloma manjša mesta, ruralna področja, 'oddaljena' območja), ki so razvidne iz statističnih obravnav in pregledov priključkov na medrežje, rabe svetovnega spleta, poznavanja elektronskih vsebin ipd. (zmanjševanje digitalne ločnice in trajno učeča se družba). Kar je gotovo v interesu tamkajšnjemu prebivalstvu tudi v interesu in se nenazadnje tudi sklada z razvojno politiko posamezne občine/regije.

Na drugi strani pa gre za velike razlike med raznimi sloji populacije oz. strukturami, ki jih lahko opredeljujemo bodisi s starostnega, socialnega, spolnega ali izobrazbenega vidika. Ne smemo pozabiti niti slojev prebivalstva, kot so mali ljudje, telesno prizadete in invalidne osebe, slušno in govorno prizadeti, slabovidni in slepi, ljudje z lažjimi oblikami duševne motenosti itd. Potem so tukaj brezposelne osebe in seveda težko zaposljive osebe. Nenazadnje sodijo med posebnosti tudi pripadniki drugih nacionalnosti, npr. Romi. 

Tako je nujno v vsakem MMC-ju sinergijsko upoštevati lokalne in regionalne danosti in potrebe okolja, iz katerega izhaja, v katerem obstaja in kjer deluje, oz. socialnih struktur, ki jih zaobsega, želi izobraziti in posledično vključiti ali popularno rečeno, e-vključiti (e-inclusion). Pri tem je treba poudariti, da tega poslanstva MMCjev ne smemo generalizirati, saj gre prvenstveno za odzivanje na lokalne in regionalne razmere in potrebe. Pomeni, da naj vsak MMC izvaja svoje programe glede na socialno sliko in svoje cilje, ki so seveda skladni z lokalno skupnostjo in regijo ter njenimi namerami in načrti. 

Z računalniškim opismenjevanjem in izobraževanjem znanj s področja kibernetične kulture Mreža m3c in posamezni centri zapolnjujejo vrzel zapoznelega ali neučinkovitega izobraževalnega sistema v preteklosti na tem področju v Sloveniji. Z dejavnostmi neformalnega izobraževanja vzpostavlja Mreža socialno skladnost in zmanjšuje razlike, ki jih ustvarja digitalna ločnica. Po drugi strani ustvarja pogoje za kreativno rabo IKT, za spodbujanje oz. pospeševanje kreativnosti na tem področju. To je najmočnejša opcija mrežnega sodelovanja v obliki partnerstva in soorganizacije. 

Naloga posameznega MMC je komunicirati z ostalimi e-kulturnimi segmenti in e-institucijami v regiji, da bo lahko vzpostavil regionalni kulturno informacijski portal, napolnjen z ažurnimi informacijami oz. opisi vsebin ter časom trajanja – kot napovednik z opcijo arhiva. 

Za vključevanje na tem področju manj razvitih producentov kulture v regiji se bo oblikovala nezahtevna ponudba za spletno stran kot oglas, za zahtevnejše povpraševalce so izdelani neprofitni ceniki za izdelavo spletne strani (če ima mmc produkcijski prostor in opremo). Infrastrukturno naprednejši partnerji v okviru m3c ponujajo ciljnim skupinam in posameznikom tudi prostor za objavo vsebin in e-komunikacijo na internetnih strežnikih.

Aplikacije, izdelane v KID KIBLA:
- spletna interaktivna promocijska aplikacija na www.check-out-europe.com, 2004, avtor Alen Breznik;
- razvoj spletne aplikacije, portal na www.radiocenter.si, 2005, avtor Alen Breznik;
- računalniška aplikacija Pametne kartice / centralna identifikacija z njihovo pomočjo, ki vzpostavlja sistem obiskovalčevega vstopa v kibernetično kavarno z magnetnimi karticami in je dostopno na http://idpak.kibla.org, avtor Uroš Indihar, sofinanciranje Ministrstva za informacijsko družbo, 2004.

Info:
Aleksandra Kostič
KID KIBLA
Ulica kneza Koclja 9
2000 Maribor
tel.: 02 / 229 40 12

Dejavnosti

Festivali

Koprodukcije in gostovanja