IZZVEN 2007 - jazz festival Maribor

9. in 10. november 2007 - MMC KIBLA in Narodni dom Maribor

8. mednarodni festival Izzven, Jazz festival Maribor, je letos postregel z nekaj presežnimi nastopi. Prvič v Sloveniji se je na odrih pojavil nekdanji kitarist rock-ikon Disposable Heroes of Hiphoprisy (pred-skupine U2), nezamenljivi Charlie Hunter s svojim groovy funk-rock-acid triom, edino skupino ki je primerljiva z legendarnimi Medeski, Martin & Wood! Originalna zasedba Kočani Orkestra vam je priredila nepozaben balkansko-trubaški žur, na čelu s „kraljem“ King Naat Veliovom. Odkrili smo še skrite adute Larry Ochsa, Christy Dorana, Huntsville in Electric Barbarian – vsak večer pa nam je pod petami podkuril še DJ Grazzhoppa iz Belgije! Kaj bi hoteli še več?

Larry Ochs Sax & Drumming Core feat. Satoko Fujii & Natsuki Tamura (USA, JPN)
Charlie Hunter trio (USA)
Electric Barbarian (NL, B)
Huntsville (NOR)
Christy Doran's New bag (CH)
King Naat Veliov & the Original Kočani Orkestar (MAK)
DJ Grazzhoppa...

Video

King Naat Veliov & the Original Kočani Orkestar, video

Multivizija - Matej Kristovič, video

Larry Ochs Sax & Drumming Core

Larry Ochs – saksofoni
Scott Amendola – bobni
Donald Robinson – bobni
gosta:
Satoko Fujii – klavir, klaviature
Natsuki Tamura – trobenta
www.ochs.cc

Izvrstna pianistka, ki je lani navdušila na Izzvenu, je tokrat še dodatno dokazala, da je kot globalna umetnica razpeta med ZDA in Tokyo. V zadnjih petih letih je bila nagrajena že neštetokrat: njeni albumi so se uvrstili med 10 plošč leta v revijah Downbeat, Jazziz, Coda, All about jazz, itd. Tako ni čudno, da smo vam tokrat predstavili evropsko premiero, v kateri vodilna glasbenika Japonske družita moči s saksofonistom Larryem Ochsom, podkrepljenim s kar dvema bobnarjema. Larry Ochs je že tri desetletja vodja slovitega Rova Saxophone Quarteta in partner neskončnega spiska jazzovskih sopotnikov: Wadada Leo Smith, Anthony Braxton, Nels Cline, Terry Riley, Alvin Curran, Dave Douglas, Barry Guy, John Zorn ter stevilnih drugih.

Larrya Ochsa in „bobnarsko sredico“ Drumming Core navdihujejo predvsem tradicionalne glasbe pevcev stare Amerike, prastare Afrike in nekdaj iskreno vzhodne Evrope: močna, gosta ritmična podlaga, nadgrajena z bluesovskimi kričači ali balkanskim melosom. John Lee Hooker je prav tako vir inspiracije kot Marta Sebastyen ali Khadim Ali Khan. Če si predstavljate kogar koli izmed naštetih ob dvojno vpreženih tolkalskih derviših Scotta Amendole in Dona Robinsona, dobite približno podobo tria Sax & Drumming Core. Da pa je rezultat docela moderen, je jasno že ob izjemnih japonskih partnerjih, fuzija je tokrat še globlja, ker Satoko Fujii poseže poleg klavirja tudi po električnih klaviaturah.

Charlie Hunter Trio

Charlie Hunter – električna kitara
Erik Deutsch – klavir, klaviature
Simon Lott – bobni
www.charliehunter.com

Pozor: tokrat je Izzven prvi v Sloveniji predstavlil čudežnega kitarista, ki je v ZDA zaradi dobrih žurov razvil kultni status in iz ust občinstva kar naprej izvablja tisti jazzovsko osvobajajoči „oh, yeah“. A Charlie Hunter še zdaleč ni zgolj „še en kitarist“ iz šole Joeja Satrianija, temveč glasbenik s preprosto in nadvse prepričljivo muziko, polno soula, groova, Hammond orgel, z jazzom ozaljšanega popa. Kot v dobrih starih šestdesetih, le da kajpak živimo v letu 2007, in tudi Charlie Hunter trio igra vse prej kot jazz. Zato pa v imenu jazza.

Kmalu zatem, ko je Charlie ugotovil, da bo najbolje, da kar sam odigra še basovsko linijo in si je v ta namen dal izdelati edinstveno 7-strunsko kitaro, je ustanovil skupino Disposable Heroes Of Hiphoprisy, s katero je preigral vse stadione tega sveta kot predskupina rock ikon U2 na njihovi ZooTV turneji. Velikokrat je gostoval tudi pri skupini Primus in z njenimi člani tvoril manjše, kreativnejše zasedbe. Naveličan pop scene se je vrnil k jazzu in že leta 1994 posnel svoj prvi album s triom, s katerim je razvil značilno mehek in groovy „Bay Area“ zvok zahodne obale. Uspehi pri legendarni založbi Blue Note so bili neogibni, njegova mladostno sproščena drža je nalezljiva in privlači na koncerte stotine povsem različnih ljudi: najstnikov s svojimi starši, jazzovskih sladokuscev, zagriženih rockerjev. Najbrž ga to še najbolj druži s skupino Medeski, Martin & Wood – godba je en sam žur: bilo je groovy, funky, acidjazzy!

Electric Barbarian

Bart Maris – trobenta, efekti
DJ Grazzhoppa – gramofoni
Floris Vermeulen – električni bas
Harry Arling – bobni
www.electricbarbarian.com

Nevsakdanje je doživeti koncert, pri katerem izvrstni glasbeniki spletejo razprto zastavljen in deško navdušujoč hiphop z jungle poudarki v prepričljiv crossover. Ko smo že mislili, da vemo vse o hiphopu in jazzu, so se iznenada pojavili „električni barbari“. So mrtvo hladni kot newyorški gangsterji in elektrificirano vroči kot ekstatični ulični rapperji. Prekipevajoč kotel glasbenih zvrsti drum'n'bassa, jazza, plesnih ritmov, gramofonskih vragolij in vseh ostalih neulovljivih, a dobro podmazanih primesi dela njihovo muziko edinstveno. Vanjo so doslej vstopali tudi drugi: indijska pevka Sandhya Sanjana, angolski raper Mos, člani legendarnih The Last Poets. Nabrito in našpičeno se lotevajo vsega, le klišejev ne. Raznovrstnost jamči trobentar Bart Maris, ki se lahko ponaša ne le kot „glasbenik leta 2006“ v Belgiji, temveč predvsem kot partner tako raznorodnih skupin kot so X-legged Sally, dEUS, Art Zoyd, Fred Frith in številnih drugih.

Gramofonski mag DJ Grazzhoppa je - kot ste videli in slišali – eden vodilnih evropskih sukačev, ki ima jazz v krvi in prstih, v glavi pa hiphop in street-beats. Poleg tega vodi v svetu edinstven big-band, v katerem vrti ploščke kar dvanajst DJ-ev! Kar dva dneva zapored je tudi po tem, ko so bili koncerti za nami, nadaljeval s solom na gramofonih v Kibli, tako da nabrusite pete!

Huntsville

Ivar Grydeland – kitare, banjo, pedal steel kitara
Tonny Kluften – kontrabas
Ingar Zach – tolkala, tabla, sarangi box, shruti box
The Sound Wizard – zvok
www.huntsville.no

Si predstavljate jam-session med Ravijem Shankarjem in Willie Nelsonom v klubu, ki sicer vrti elektroniko? Odkar imamo Huntsville, tudi takšna druženja niso naključje. Dobro oborožen z banjom, ležečo kitaro, kontrabasom, tolkali, bizarnimi tabla in shruti vložki, se norveški trio podaja na hrabro nalogo osvobajanja etno tradicij izpod etno tradicij. Samosvoj zvočni svet glasbene trojke je hipnotičen vrtinec, ki poslušalca vsrka in odplakne na nepričakovano in razsvetljujoče glasbeno popotovanje od korenin preteklosti, stoletnih tradicij najmanj dveh kontinentov, preko vplivov sodobnosti v vizije prihodnosti. Ancient to the future.

Je sploh mogoče najti stičišče indijske glasbe in countrya ameriškega juga? Odgovor je: Huntsville, pogoj pa je čudovito enostaven in organski pristop h glasbenemu izročilu, navideznim glasbenim ločnicam, najsi se zdijo še tako zakoreninjene. Obstaja le plodovito gojišče kreativnosti na meji indie post-rocka, virtuozen pristop h glasbilom, samosvojost, razprt pogled v preteklost in prihodnost. Huntsville so čarodeji opojnih zmesi in kar je najbolj pomembno: njihova glasba je utelešenje lepote, spontanosti in naravnega, a upočasnjenega toka glasbenih zlitin od Santa Fe-ja do Bombaya. Pa še rima se!

Christy Doran's New Bag

Bruno Amstad – glas
Christy Doran – akustična in električna kitara
Hans-Peter Pfammatter – klavir
Wolfgang Zwiauer – akustična bas kitara
Fabian Kuratli – bobni, tolkala
www.christydoran.ch

„Čista petka, teh pet Švicarjev,“ se pogosto razleze po navdušujočih koncertih te edinstvene skupine. Christy Doran se je že pred leti odločil, da bo raje odigral ducat izjemnih koncertov kot na stotine povprečnih. Na Irskem rojeni, a v Švici živeči strunar, je eden prvih v Evropi, ki so spojili jazz in rock, združili moči z glasbeniki, kot so Carla Bley, Airto Moreira, Rax Anderson in ob tem niso pozabili na svoje korenine v ljudski godbi. Če obstaja „svetovna glasba“, ki jo je pridigal pokojni Joe Zawinul, potem jo brez dvoma igrajo Christy Doran in New Bag.

Na trenutke se vam je zdelo, da ste na koncertu skupine Pearl Jam, sekundo kasneje se znajdete med pevci tibetanskega budističnega templja, morda ste slišali škotske dude ali skupino nigerijskih brenkalcev, osupli ste lahko nad dejstvom, kako se zvoki strun kitare, basa in klavirja – kot atomi v molekuli - prepletejo v gosto tkanje. A na prvem mestu „nove vreče“ so melodija, harmonija in ritem, energijski potencial pa je na nivoju orkana. Verjemite nam, res ne vemo, kako bi glasbo drugače opisali kot fakefolkmetaljazzafrofunk.

King Naat Veliov & the Original Kočani Orkestar

Naat Veliov – trobenta
Orhan Veliov – trobenta
Hikmet Veliov – tuba
Ali Memedovski – saksofon
Asmetov Dalkran – darabouka
Elsan Ismailov – bariton saksofon
Redzaim Juseinov – tapan boben
http://www.myspace.com/originalkochaniorkestra

OK, za veliki festivalski finale pa še vprašanje: katera skupina je letos nastopila kot predskupina Red Hot Chilli Peppers, igrala z Björk in se prepustila vescim producentskim prijemom Petra Gabriela? Aja, še namig: za povrh je to daleč najbolj znana balkanska pleh banda - Borat je v svojem filmu kar ne more prehvaliti, sicer pa, kaj bi bili filmi Emirja Kusturice brez značilne muzike?

Jasno, to so Kočani Orkestar, a kajpak originalni; ne tisti, s katerimi so se pred leti razšli, ker so se hoteli razprodati v komercialnejšo obliko world music. K nam jasnoda pride tista »pravoverna« zasedba, ki jo vodi z vsemi žavbami premazani trobentač Naat Veliov, tudi ustanovitelj izvirnih Kočanov. Zato smo dobili veliko sočne in močne godbe, ki se na izviren način spogleduje s številnimi tradicijami, marsikateri čoček ali pa oro pa so spretni glasbeniki zasukali v ognjevito jazziranje in swingovsko zibanje! Romski muzicisti iz makedonskega mesteca Kočani, streljaj stran od meje z Bolgarijo, nadaljujejo tradicijo turških vojaških »pleh band«, ki so jo nato vešči romski glasbeniki stoletja razvijali v samosvoj orkester »romske orientalne muzike«. Njihova glasba je kot plaz balkanskega funka, divji, goreči in vzneseni soli kralja trobente in nasploh enega najboljših trobentarjev, da si ti kar scedijo sline po Guči, pa so dober znak, da imamo opraviti z najbolj znano pleh bando na svetu!
Ajde, truba, prži!