Obraz na obrazu, skupinska razstava

Obraz na obrazu, skupinska razstava
25. 7.–23. 8. 2025
MMC KIBLA/KiBela

Razstavljajo: Blaž Gutman, Đejmi Hadrović, Luka Hernet, Klara Kracina, Keiko Miyazaki, Tejka Pezdirc, Lucija Rosc in Matej Zupan
Kuratorka: Sara Nuša Golob Grabner

Vljudno vabljeni na odprtje skupinske razstave Obraz na obrazu, ki bo v petek, 25. 7. 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

VABILO (PDF)

Skupinska razstava Obraz na obrazu je družbeno angažiran projekt na področju vizualne umetnosti, ki predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih individualnih projektih poglobljeno razmišljajo o družbenem odnosu do staranja ter prek svojih projektov vabijo h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih. Razstava cilja k vzpodbujanju konstruktivnih pogovorov o temah, kot so vpliv demence na posameznika in družino, tradicije, minljivost, prijateljstvo v starejšem starostnem obdobju, vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov s starejšimi družinskimi člani, (trans)generacijske travme, nesnovna zapuščina in premostitev generacijskih razlik. Disociacija od dejstva, da je staranje proces, ki nam je vsem neizogiben, nas hitro prepriča, da gre le za neprijeten del življenja, s katerim se pogosto ne znamo soočati ne na osebni ne na medčloveški ravni. K temu ne pripomoreta slaba socialna varnost in oskrba, ki tretjemu življenjskemu obdobju dodajata pridih groze in negotovosti. V luči eksistencialističnih skrbi, mladostnih lepotnih standardov, nerazumevanja drugačnosti sočloveka in obsedenosti s produktivnostjo kot merilom vrednosti se prepogosto izgubi sočuten in niansiran pristop k starejšim generacijam in vplivu, ki ga naši predniki puščajo na nas. Naša življenja kljub smernicam sistema ne obstajajo v komori. Kot ekosistemi so povezana s številnimi nevidnimi koreninami in procesi, ki zahtevajo soodvisnost, odzivnost in upoštevanje. Eden od dejavnikov, ki nas ustavlja pred globljim medgeneracijskim stikom, je strah pred soočenjem z minljivostjo, saj ta od nas zahteva tudi soočenje z lastno smrtnostjo, ranljivostjo in spremenljivostjo, v primeru družinskih vezi pa tudi s težkim občutkom (anticipatornega) žalovanja, raziskovanja kulturno-generacijskih vplivov na našo osebnosti in življenje ter nasploh z načini, ki bi nam omogočili vseobsegajočo poglabljanje v kompleksnost nerazdružljive prepletenosti. Medtem ko smo vajeni na dojemanje starejših v smislu pozitivnih ali negativnih stereotipov (nazadnjaški, naivni, šibki, nesamostojni, prisrčni, modri, izkušeni …), pozabimo, da se med minevanjem let jedro naše osebnosti večinoma drastično ne spreminja in ostaja večplastno. Ljudje vseh starosti ljubijo, se učijo, sklepajo in razdirajo odnose, iščejo nove izkušnje, želijo biti vključeni v dogajanje, se spominjajo, pozabljajo in pričakujejo, pomagajo in škodijo, sprejemajo dobre in slabe odločitve, skušajo razumeti spremembe. V luči stereotipov je nemogoče dojeti in vzpostaviti empatijo do človeške razslojenosti, ki na nobeni točki življenja ne ponikne. Četudi se zdi, da človeštvo vedno znova skrene s poti in se družba vedno znova usmeri k destruktivnosti, ravno ta zatiranja poudarijo jasne glasove, ki ne podležejo enoznačnosti in zanašanju na binarnost razmišljanja ter prav zaradi nenaklonjenega okolja usmerijo pogled na zastrte zgodbe, svoj izvor in empatično, a kritično dekonstruiranje vsiljene miselnosti.

BIOGRAFIJE

Blaž Gutman (1990) je slovenski dokumentarni in avtorski fotograf mlajše generacije. Leta 2022 je magistriral iz fotografije na Ulster University, Belfast School of Art na Severnem Irskem pod mentorstvom Kena Granta in Donovana Wyliea. Trenutno dela kot fotograf za Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Med 1014-imi prijavami z vsega sveta je bil med devetnajstimi finalisti v ožjem izboru Kranj Foto Festa 2024 s projektom Pred sedemdesetimi leti je bilo pred sedmimi minutami in si prislužil razstavo, s svojim intimnim projektom o demenci, ki ga je razvijal tudi v sklopu mojstrskega tečaja Fotografija opolnomoča s Susan Meiselas v Galeriji Jakopič.

https://www.instagram.com/blazgutman/

Đejmi Hadrović je doktorirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri prof. Marini Gržinić, smer filozofija (2023). Leta 2022 je prejela OHO nagrado za mlade vizualne umetnike. Je članica ZDSLU in Salzburger Kunstverein v Avstriji. Kot mednarodno priznana umetnica je svoja dela razstavljala po vsem svetu, vključno z New Yorkom, Palestino, Finsko, Islandijo in drugod. Njena umetniška dela so del stalnih zbirk, kot sta postaja D.I.V.A. v Ljubljani in muzej MUSA na Dunaju.

https://dejmihadrovic.si/

Luka Hernet (1998) je sodobni fotograf iz Maribora. Od leta 2018 se ukvarja z dokumentarno, portretno, reportažno in koncertno fotografijo. V svojem delu zmeraj išče simetrične, surove, estetske elemente, ki jih največkrat najde le v vsakdanjih normaliziranih predmetih in okolju. V zadnjih petih letih se je uspel predstaviti v mariborskih prostorih ter galerijah. Na skupinskih razstavah se je predstavil v SNG Maribor (2019 – Izodraz), Pisarni (2020 – Patterns), Vetrinjskem dvoru (2021 – Epidemija skozi objektiv), Galeriji Stolp (2023 – Mariborski krog) ter Galeriji Photon (2024 – Radi vidimo, kako vam spodleti). Septembra 2022 se je predstavil na svoji prvi samostojni razstavi Bežim, vendar ostajam/I run, but I’m staying v Umetnostni galeriji Maribor. Z razstavljeno serijo je iskal tujost v domačem okolju, kako preslikati znan prizor v drug svet, pobegniti, a stati na mestu, skozi fotografijo. Serijo je pozneje, leta 2024, tudi uspel samostojno razstaviti v ljubljanski galeriji ŠOLT. Njegove fotografije so objavljene v knjigi Close to Heaven (Trash Press, ZDA), reviji Banal Mag (Velika Britanija) in v drugi izdaji revije Cukr, ki jo izdaja Cukrarna. Ena izmed njegovih fotografij je bila tudi predstavljena na naslovnici revije Literatura.

https://hernet.net/

Klara Kracina (1999) je vizualna umetnica, ki deluje na področju slikarstva, grafike, risbe, stripa in instalacijske umetnosti. Leta 2022 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sedaj pa zaključuje magistrski študij na smeri slikarstvo. V svojem individualnem delu se ukvarja z osebnimi vprašanji identitete, narodne zavesti ter kolektivne nostalgije, prav tako pa odpira družbenokritična vprašanja, katera v svojih delih obravnava skozi humor in cinizem. Je aktivna članica umetniškega kolektiva Podmladek in od 2019 do 2024 ustanovna in aktivna članica umetniško aktivističnega kolektiva Kvadratni meter. Kolektiva sta dosegla kar precejšnjo prepoznavnost na umetniški sceni v Sloveniji. Do zdaj je imela šest samostojnih razstav, nazadnje v galeriji Exarte (2024) v Ljubljani z razstavo People you may know, v galeriji Media Nox v Mariboru (2024) z razstavo Share to Messenger, v galeriji Dobra Vaga v Ljubljani, kjer je samostojno razstavljala dvakrat, prvič leta 2019 kot umetnica na mesec z razstavo Pet podgan in 2023 z razstavo Zine Vitrine: NOTES, v razstavnem prostoru Wetrinsky v Mariboru (2021) ter v hostlu Tresor (2018) v Ljubljani.
Sodelovala pa je tudi na veliko skupinskih razstavah, med drugim v Galeriji Alkatraz, ZDSLU, Dobri vagi, galeriji Equrna, Mestni galeriji Piran, galeriji ŠKUC, Mestni hiši Ljubljana, Mali galeriji BS in MGLC na 35. grafičnem bienalu. Sodelovala je tudi na Womcom stripovski rezidenci v Zagrebu, in tam razstavljala svoja dela na OHOHO festivalu. Njena avtorska dela so bila objavljena v reviji Likovne besede, Stripburger ter nazadnje v reviji Literatura.

https://www.instagram.com/klarakracina/

Keiko Miyazaki (1978) se je rodila v Ehimeju na Japonskem. Ko je zaključila dodiplomski in magistrski študij za likovno umetnost na Northumbria University v Angliji (2003), se je preselila v Slovenijo. Študij je nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (2004) ter Akademiji za likovno umetnost v Krakovu na Poljskem (2005). Delo Keiko Miyazaki bazira na opazovanju evropskih socialnih vzorcev. Izvira z Japonske, odkriva pa nove vidike komunikacije s povezovanjem in vključevanjem svoje okolice. Prejela je Sakaide Art Grand Prix (1999), nagrado za video TV-oddaje Cosmos Cable (2005) in nagrado za kulturni prispevek za mesto Shikokuchuou. Svoja dela razstavlja od leta 1998 v Sloveniji in tujini, nazadnje je razstavljala v Centru sodobnih umetnosti Celje (2024) s samostojno razstavo V hudičevi luknji 2.2. Živi in ustvarja v Sloveniji.

https://www.keikomiyazaki.com/

Tejka Pezdirc (1985) je kiparka, ki se poglobljeno ukvarja s konstrukcijo prostora in vlogo gledalca v postavitvi. Leta 2011 je diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter se izpopolnjevala na Facultad de bellas artes de Altea v Španiji, kjer se je z vpisom v program prostorske instalacije posvetila raziskovanju kiparskega prostora in konceptualne umetnosti. V svoji umetniški praksi se v veliki meri posveča odnosnosti oziroma na razmerju med objekti, prostorom in publiko. Poleg ateljejske prakse se ukvarja tudi s klesanjem nagrobnih napisov in poučevanjem joge. Živi in dela med Belo krajino in Ljubljano.

https://www.tejkapezdirc.com/

Lucija Rosc (1995) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Dodiplomski študij fotografije je končala na Fakulteti za aplikativne vede VIST v Ljubljani (2018), magistrski študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer fotografija, pa je s posebno pohvalo zaključila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (2022). Rosc je prejemnica Prešernove nagrade UL ALUO in nominiranka za nagrado skupine OHO (2024); osrednje nacionalno priznanje za mlade vizualne umetnice_ke. Rosc v svoji umetniški praksi združuje raziskovalni pristop z igrivo interpretacijo ter črpa navdih iz otroških spominov, družinskih arhivov in okolja, v katerem je odraščala. Imela je več samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovala na razstavah po Evropi in Združenih državah Amerike. Njena dela so bila med drugim predstavljena tudi na sejmih sodobne fotografije Unseen Amsterdam in Photo Basel ter na sejmih sodobne umetnosti Viennacontemporary in Art Salon Zürich.

https://lucijarosc.com/

Matej Zupan (2002) deluje na področjih slikarstva, grafike in fotografije, pri čemer ga zanima predvsem estetika starega iz bližnje zgodovine njegovega geografskega območja. Fizični material, ki je uporabljen v umetniški praksi, je bodisi podedovan bodisi najden. Trenutno končuje študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah, med drugim v Kabinet čudes (2023) na ljubljanski univerzi, Sveže ribe: #grafike v Dobri vagi ter Izziv sodobnosti (2024) v galeriji Bažato. Samostojno se je predstavil z razstavo grafik Angeli (2023) v draveljski cerkvi, Bilo je poslano (2024) v galeriji Peti štuk ter Postavitev z rdečim pokrovom (2024) na ljubljanski univerzi.

https://www.instagram.com/matej_zupan/

< Blaž Gutman: Pred sedemdesetimi leti je bilo pred sedmimi minutami, fotografija, 2024

MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure