Predstavitev revije EKRAN

MMC KIBLA, torek, 22. december 2009, ob 19.00 - predstavitev revije EKRAN.

Ekran, revija za film in televizijo, je bila ustanovljena leta 1962. Poleg kritiškega vrednotenja filmov je njen osnovni namen odpirati polje za teoretsko diskusijo tako o filmu kot o sorodnih medijih. Že v svojih prvih letih je Ekran po zaslugi ustanoviteljev (V. Musek, T. Tršar, B. Šomen) znal prisluhniti modernemu evropskemu filmu, sprva s prevodi iz tujih jezikov, postopoma pa tudi z izvirnimi prispevki. Slovenski filmski kritiki in esejisti, zbrani okrog Ekrana, so bistveno prispevali k promociji in ovrednotenju črnega vala v šestdesetih letih (Hladnik, Petrovič, Pavlović, Klopčič, Makavejev).
Revija se je nato postopoma odpirala za različne kritiške in teoretske tendence, v osemdesetih pa je izrazito prevladovala sodobna francoska filmska teorija (Comolli, Bonitzer, Chion, Deleuze). Lahko bi celo rekli, da je na tej osnovi in s krepko pomočjo lakanovskih konceptov nastala »Ljubljanska filmska šola« (Vrdlovec, Žižek, Pelko), Ekran pa je pod vodstvom urednika Silvana Furlana doživel - in povzročil! - pravi teoretski boom. Leta 1985 je revija ustanovila tudi svojo knjižno zbirko Imago.

V devetdesetih je revijo prevzel Stojan Pelko, nasledil ga je Simon Popek, ki je na Ekranu urednikoval osem let. Ekran je še naprej pisal o avtorskem filmu, nekaj več posluha pa se je v njem našlo tudi za žanr ter nova, prebijajoča se imena svetovne (in domače) filmske scene, s posebnim poudarkom na režiserjih in filmih, ki plavajo proti toku in pišejo sodobno zgodovino filma.

Marca 2005 je Ekran dobil novo urednico, žal preminulo Niko Bohinc. Vsebinsko in oblikovno preoblikovan je ostal zvest Ekranovi tradiciji angažiranega, resnega, odgovornega pisanja o filmu. Uvedene so bile nekatere nove redne rubrike kot npr. Scenoslednik - pohod po bližnji in daljni filmski sceni; Povečava - Ekranov izbor aktualnih filmskih naslovov iz domače distribucije in Fokus na izbrano temo; Slovenski film - novi slovenski filmi, intervjuji; Kino svet - poročila iz filmskih festivalov, Zrcalo - insajderska analiza nacionalnih kinematografij, intervjuji; Kontra-plan - eseji, teorija, Reality-check, recenzije novih filmskih knjig, Poslušalnica; Digitalije - digitalna filmska revolucija.

Z majem 2009 je uredništvo prevzel Gorazd Trušnovec, prva (dvojna) številka je izšla poleti 2009, s septembrom 2009 pa bo Ekran zopet postal mesečnik. Revija se namerava v prihodnje bolj posvečati filmski praksi kot filmski teoriji, na novo bo vzpostavila stik z bralci, postala bo komunikativnejša, bolj ažurna in aktualna, v njej bo več intervjujev in predstavitev avtorjev, predvsem pa bo izhajala redno. Kljub temu pa ostaja Ekran zavezan resnemu pisanju o filmu oziroma cinefilskemu pristopu. Filmska publicistika bo postala bolj dinamična in žanrsko raznolika, Ekran bo spremljal to, kar se dogaja v tujini, a bo imel v mislih predvsem to, kaj se dogaja in kaj je mogoče videti doma. Spremljal bo tudi filmski posel, ne le filmsko umetnost, tudi filmsko tehnologijo, ne le filmskega "duha". Ekran bo pokrival film z vseh plati, brez predsodkov in omejitev, iskal pa bo stik tudi z drugimi kulturnimi področji. Skratka, Ekran bo znova postal osrednja slovenska revija za film ter filmsko ustvarjalnost in misel.

Na predstavitvi so sodelovali Špela Barlič in Matic Majcen ter zunanji sodelavec revije Ekran Robert Petrovič.

Program je podprt s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.