KOLEDAR | Sintezna predstava trilogije Alegorije

KOLEDAR
Sintezna predstava trilogije Alegorije

Gostovanje: 13. marec 2026, ob 18. uri, artKIT, Maribor
Ponovitvi: 14. in 15. marec 2026, ob 18. uri, Projektni prostor DUM, Ljubljana

TRILOGIJA ALEGORIJE

V obdobju 2022–2025 je nastala trilogija Alegorije, ki sestoji iz treh plesno-gledaliških projektov in sintezne predstave. Tema tridelnega projekta so alegorije – prizma časa v okviru ikonografskih smeri, ki jih tkejo poezija, literatura in likovna umetnost.

KOLEDAR

Izhodišče predstave Koledar je fontana Maggiore v Peruggi, trinadstropna zgradba iz marmorja z gornjo bronasto skledo, na kateri stojijo tri ženske figure (gracije), ki skupaj nosijo amforo za izpust vode.
Plesalka Urša Vidmar kot gracija drži v rokah kroglo (ena od znamenitih upodobitev gracij s kroglami je delo slikarja Raffaella Sanzia, to temo obravnava tudi M.C. Escher).
V predstavi vrč z vodo simbolizira astrološki znak Vodnarja in je obenem reminiscenca na vodnjak, na katerem sta reliefne plošče in figure upodobila Nicola in Giovanni Pisano, izjemna kiparja 13. stoletja. Ikonografsko se prizor veže na žanrske in ženske portretne upodobitve s temo opravil (kot kasneje nizozemsko slikarstvo 17. st.).
Prizore v predstavi prečita dva principa, ki sta tudi tematska cikla omenjenega vodnjaka: praktične umetnosti (Artes Mechanicae) in svobodne umetnosti (Artes Liberales), ki jih dopolnjujejo astrološki znaki. Uprizoritev ne poskuša zajeti celotnega ikonografskega opusa reliefnih ploskev fontane, temveč se osredotoča na širino pogleda, ki zajame vsebino iz neke določene točke.

Tako lahko vidimo gracijo s kroglo, za tem pomladno valovanje drevesnih listov, zgolj slutnjo znamenite poze t. i. Spinaria – dečka, ki si izdira trn (ki nastopi tudi v filozofskem eseju H. Kleista »O marionetnem gledališču«), kar orisuje mesec marec v znaku ovna – zajete v oblaganju stopala plesalke in obuvanju špic. Prihaja žetev in mlatev v obdobju junija, sunkovito ponavljajoče figure v gibanju protagonistke na špicah, ki se prevesijo v avgust – čas darov, delovnih opravil z obremenitvami, vezanimi na ozimnico. Sledi astrološki znak tehtnice z letino, ki se izvije kar iz vreče z darovi oz. agrumi. Plesalka prehaja iz Artes Mechanicae (žetev in mlatev, oranje in sejanje) v serijo personifikacij znakov zodiaka in tako se v baletnih aberacijah izriše tudi znak škorpijona. Glasba, delo Gala Škrjanca Skaberneta vključuje monotono naštevanje seznama barv in odtenkov, vpetih v mesečne cikle: palete rumene za pomlad, zelene za poletje in jesen, obarvano z odtenki rdeče itd. – celoto pa ovija pesem o ajdi Edvarda Kocbeka. Svetloba (oblikovanje: Andrej Petrovčič) ustvarja vzdušja koledarskih stanj, vezanih na napetosti med vita activa (delovna opravila) in vita contemplativa (razmišljujoči čas), povezano s kombinatoriko zodiaka.
Potovanje sklene preplet omenjenih principov v svetlikajočih zamahih rok, ki ponazarjajo koledar sam in obenem spominjajo na minevanje, vpetost v gibanje vesolja in praznovanja ob zaključevanju leta.
(B.N., H.P.)

Režija in vizualna podoba: Barbara Novakovič
Zasedba: Urša Vidmar
Strokovna sodelavca: Helena Pivec, Marijan Rupert
Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič
Glasba: Gal Škrjanec Skaberne
Fotografija: Andrej Lamut, Mare Mutić
Grafično oblikovanje: 55mm
Video dokumentacija: Prodok teater TV, Tone Stojko

BIOGRAFIJE

Barbara Novakovič (1963, Celje) je režiserka, producentka in kustosinja, od leta 1995 vodi zavod Muzeum. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala sociologijo kulture in umetnostno zgodovino. Leta 1993 je zaključila študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani ter ustanovila gledališče Muzeum in se odločila ustvarjati v svobodnem poklicu. Pripravlja avtorske predstave in opaznejše mednarodne razstave. Bila je producentka številnih prvih gledaliških projektov avtorjev z različnih ustvarjalnih področij (arhitektura, vizualne umetnosti, ples, film, teorija). V svojih projektih deluje tudi kot oblikovalka scenskega prostora.

Helena Pivec je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 je strokovna sodelavka za likovno umetnost in urednica katalogov ter časopisov gledališča Muzeum. Kot kuratorica je sodelovala pri mednarodnih skupinskih razstavah "Stereo-Tip" (Mestna galerija, 1995) in "Urbanaria I,II" (Mesto Ljubljana, 1994-1996). Leta 1998 je iniciirala serendipity mednarodni projekt muzeum in sokurirala "Peter Greenaway v Ljubljani" (teorija-likovna umetnost-instalacija-film) ter editirala "Peter Greenaway's Book" in dokumentarno knjigo "Zemljevid v paradiž iz Ljubljane". Njene delovne izkušnje zajemajo delo na SCCA (Soros Center for Contemporary Arts – Ljubljana) in Open Society Institute - Slovenija (1993-2000), na področju umetnosti in kulture. Od leta 2000 je v zavodu Muzeum sodelovala kot kuratorica pri mednarodnih projektih. Helena Pivec je bila urednica portala Kulturnik.si in Culture.si, ki ga razvija in upravlja Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.

Urša Vidmar je čarobnost življenja na baletnem odru pričela odkrivati že v času šolanja ter leta 1994 diplomirala pri profesorici Maruši Vidmar. Istega leta je bila sprejeta v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, katerega članica je še danes. Svoje baletno izobraževanje je nadgrajevala na baletnih seminarjih v Angliji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Franciji. Baletni debut je doživela leta 1998 v vlogi Julije v baletu Romeo in Julija (Istvan Herczog). S svojim prepoznavnim likom in karakterno obarvanim plesnim stilom pa je izraziteje opozorila še v baletih Pepelka/Pepelka (Jean Christophe Blavier), Svatba/Nevesta (Jiri Kylian), Ukročena trmoglavka/Bianca (John Cranko), Ognjena ptica/Lepa carična (Henrik Neubauer), La Sylphide/Effy (August Bournonville), Giselle/Bathilde (David Dawson) ... Vrsto drugih večjih in manjših vlog je imela v baletih številnih priznanih koreografov Toer van Schayk, Irek Mukhamedov, Joury Vamos, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Jeremy Leslie-Spinks, Gagik Ismailian, Ksenija Hribar, Miha Lampič, Rafael Avnikjan, Juanjo Arques, Nils Christe, Hans van Manen, Edward Clug, Alexander Ekman, Jiri Bubeniček, George Balanchine, Uwe Scholz, Ivan Peternelj, Dinko Bogdanić, Renato Zanella, Jose Carlos Martinez ... Poseben izziv je bila zanjo vloga Marine v baletu Osamljeni poet koreografa Lea Mujića, s katero je debitirala v odrskem govoru. S svojo izraznostjo je obeležila tudi lik Kolombine v TV baletu Možiček koreografa Ika Otrina. Za poustvaritev vlog Pepelke v istoimenskem baletu in Effy v baletu Silfida je prejela nagradi Lydie Wisiakove, ki jih podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije za pomembne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji. Svoje plesno ustvarjanje je razširila tudi izven opernega gledališča, kjer je sodelovala s koreografi, kot so Milko Šparemblek, Mihajlo Djurić, Uršula Teržan, Gregor Guštin, Rosana Hribar in Gregor Luštek, Lukas Zuschlag, Matej Kejžar ... Na povabilo koreografinje Isabelle Kralj je v Milwaukeeju v ZDA gostovala v predstavah Have A Seat in Man In A Magic Square.

Gal Škrjanec Skaberne (1982, Ljubljana) je zaključil študij na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani. Do leta 2005 je deloval predvsem kot DJ (član ekipe Pro-Grass Crew). Tej fazi glasbenega delovanja je sledilo ustvarjanje elektronske glasbe, pri kateri prepleta čvrste ritme s širokim spektrom sodobnih glasbenih žanrov – od tehna preko industriala in ambientalne chill out glasbe do duba. Kasneje se je usmeril predvsem na področje plesa in gledališča. Kot avtor glasbe je sodeloval pri projektih Motion-Pictures (Tamás Tuza in Omar Ismail), Mavrica (Jaka Šimenc), Točka osi (Tina Valentan), Instinkt (Nik Rajšek) in s pesnikom Tonetom Škrjancem pri projektih Duh želve je majhen in zelo star, Sladke pogačice in Dihaj. Gal Škrjanec Skaberne je ustvaril svoj prvi avtorski projekt Večno vračanje enakega v sklopu omnibusa Nič in v produkciji zavoda En-Knap. V obdobju od leta 2020 do 2022 je ustvaril glasbo za plesne predstave Čas nežnosti, Dežela sanj, Alegorije mesecev – atributi in projekt Koledar v režiji Barbare Novakovič v produkciji zavoda Muzeum.

Andrej Petrovčič (1973) je oblikovalec svetlobe. Sodeluje s številnimi kulturnimi organizacijami: z Zavodom Bunker Ljubljana, Centrom urbane kulture – Kino Šiška, Cankarjevim domom, gledališčem Glej in drugimi. Njegov opus zajema oblikovanje svetlobe pri projektih mnogih slovenskih in mednarodnih ustvarjalcev na področju plesa, gledališča in glasbe ter mednarodnih gledaliških festivalih. V obdobju od 2024 do 2025 je bil tehnični direktor Stare mestne elektrarne in festivala Mladi levi. Živi in dela v Ljubljani.

Marjan (Mare) Mutić (1969) je samostojni kulturni ustvarjalec v različnih zvrsteh vizualnih umetnosti. V umetniškem delu večinoma raziskuje fotografijo in video. Razstavlja doma in v tujini, kjer je bil za svoje dosežke tudi večkrat nagrajen. Njegovo fotografsko oko se osredotoča na gledališče, arhitekturo, naravo in urbano življenje. Živi in deluje v Ljubljani.

Andrej Lamut (1991) dojema fotografijo kot izrazno formo onkraj klasičnih mimetičnih postopkov. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je magistriral iz oblikovanja vizualnih komunikacij, leta 2025 pa je zaključil magistrski študij fotografije na Akademiji za umetnost in oblikovanje HDK-Valand Univerze v Göteborgu na Švedskem. Njegovo delo je bilo večkrat nagrajeno, med drugim s študentsko Prešernovo nagrado ALUO ter priznanjem za najbolje oblikovano knjigo v sekciji monografske in bibliografske izdaje na 33. Slovenskem knjižnem sejmu za avtorsko delo Nokturno. V letih 2018 in 2021 je bil del mednarodne fotografske platforme PARALLEL – European Photo Based Platform, v sklopu katere je svoja dela predstavil na festivalu FORMAT v Veliki Britaniji in Organ Vida na Hrvaškem. Leta 2022 je bil na sejmu Photo London izbran med finaliste za nagrado Emerging Photographer of the Year. Kot umetnika ga zastopa Galerija Fotografija. Lamutovo delo teži k ekspresiji in abstrakciji. Zaznamuje ga osredotočenost na sam performativni akt, ki zajema vse stopnje ustvarjalnega procesa, od inscenacije do načina fotografiranja, izbire materiala in tehnik tiska ter predstavitve fotografij. S prepletanjem forme, postopkov, prezentacije in vsebine se loteva tematik, kot so občutki nedomačnosti (Nokturno), mejnih stanj zavesti (Mnemosis) in nespoznavnosti predmetov (upodabljanja) kot stvari na sebi (Invasive Alien Species in Teritorij).

< foto: Andrej Lamut

Produkcija: Muzeum, zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo
Koprodukcija: Kino Šiška – Center urbane kulture in DUM – Društvo umetnikov
V sodelovanju z Zavodom za mladino, kulturo in turizem, Koper
Podpora: MOL, Oddelek za kulturo in Mestna občina Koper