VRT

VRT
terrain vague

premiere predstav v Cirkulaciji² v Ljubljani:
11., 13., 16., 26. in 27. junija 2025
vedno ob 20h
obdobje: zero/0 tolerance, trajanje: 57 minut

"Nikoli ne morem dojeti, kako lepo je, ko si na plaži, kako je videti pesek in voda ga spere in poravnava in drevesa in trava so videti čudovito. Mislim, da je imeti zemljo in je ne uničevati najlepša umetnost, ki bi si jo lahko kdorkoli želel imeti." – Andy Warhol

Kljub temu, da Vrt ni prav posebej obseden ali vnet, se vedno znova vrača na eno in isto. Medtem ko so suvereni mediji večno na raziskovalni odpravi, se nejasni kanali za nedoločen čas utaborijo ali pa do neskončnosti tavajo naokrog. Na vesolje tako ali tako lahko naletijo povsod, zakaj bi se torej morali mobilizirati? Za Vrt je njegovo lastno delovanje največja skrivnost. Ta eksistencialni trenutek poskrbi za to, da noben izraz ne zadobi končne in nespremenljive oblike, a kljub temu nekaj pove. Popotniki po terrain vague najdejo pot v wasteland, kjer se izgubijo celo hot-spot turisti. Vrt se ne briga za obliko, temveč za praznino med oblikami, ta pa je brezčasna.

Ne zanima ga uspeh. Nima ciljev. Njegovi moduli ne temeljijo na argumentiranju, ampak na okuženju. Vendar to ni njegov namen: nejasnost ni ideal, temveč skrajna stopnja abstrakcije.

Tukaj se ne dela, raje se posvečamo temu, da razstavljamo in sestavljamo nedoločne objekte in projekte. Ko izgubimo iz vida izhodišče in konec, lahko v miru izkusimo obstoj. V postatomski umetnosti je negotovost temelj učinkovitosti in nezanesljivost znak dobre volje. Nelinearnost se norčuje iz rizomatične dogme, ki predpisuje neskončno preklapljanje kanalov, kablov, debel in korenin. Vrtu ni mogoče slediti. Njegova fuzzy logic frustrira iskalce pomena. Rezultat je megleni znak z informacijsko vrednostjo 0,34 ali pa 2,74. Nič ne zamolči ali zavestno izkrivi. Enostavno nihče ničesar natanko ne ve in to je tudi opaziti. Ni strahu pred podatki. Zgodovine nejasnosti bo potrebno še napisati.

Nejasen Vrt kot objekt in nejasen kot subjekt, ki ga usmerja, sta neločljiva. Skupno jima je zamegljeno pojmovanje meja, ki preprečuje, da bi se človek ločil od Vrta. Jasnost nastopi šele, ko se subjektu posreči izločiti objekt in tako sam postane odvečen.

Dezerterstvo je pogoj svobode. In zmaga, kot vedno, pripada poraženemu.

Več: babalan.kibla.org/vrt

· scenarij in režija: Gotvan Vlado Repnik
· aₚ=tF²: !gor #352;
· projektno svetovanje: Nina Meško
· performans: Loup Abramovici, Jana Jevtović, Bass Jansson, Jurij Podgoršek
· v filmu: Marieke Werner
· montaža: GVRbabaLAN
· proculvizija: Simon Svetlik
· supervizija: Simon Kardum

· hvala Jožici Avbelj, Stefanu Doepnerju, Urški Savić, Blixu Bargeldu, Marjani Harcet, Marku Batisti, Wilhelmu Groenerju, Sanji Simić, Tatiani Kocmur, Nathanu Coleyu in skupini Bilwelt
· fotografija: Sunčan Patric Stone

· produkcija: GVR Zavod za umetniško produkcijo
· soprodukcija: Cirkulacija², Kino Šiška, KID KIBLA
· predstava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana