English




























Kaja Urh: Prepletanja, razstava

"Množični mediji oblikujejo našo mentalno podobo. To je opazno pri popularnejših, npr. slikarskih primerih (Mona Lisa), po drugi strani pa je ogromno podob zapostavljenih. Podobe iz množičnih medijev konzumiramo, s tem pa je predeterminiran naš odziv. Gledalec z umetniškimi deli sploh ne vzpostavlja več nujno kakršnegakoli stika, tudi če je z umetniškim delom v navideznem neposrednem stiku. Možnost neposrednega učinkovanja umetnine na gledalca je pravzaprav izginila. Zato so za osnovo del izbrane naključne, zapostavljene podobe (amaterske, tematsko neopredeljene, nepopularne ipd.) z digitalnega medija, ki so prenešene na platno. S tem se jim spremeni pomen – iz »spletnega smetišča« so postavljene v vlogo umetniškega dela."
― Kaja Urh


Slika je v preteklosti služila preko simbolov in jasno določenih atributov kot način branja vsebine. Popularen slikarski motiv Mone Lise lahko zgodovinsko umestimo kot sinonim stanovske ločnice, ki se je zgodila v renesansi, kar velja za Leonarda da Vincija in njegove stanovske sopotnike, na primer Albrechta Dürerja, ki so naredili statusni premik od rokodelca do umetnika. Kronološko pa je prav nastop novega medija, fotografije, v 19. stoletju, predhodnik velikih premikov v umetnosti in svetovno nazorskih usmeritev, ki so botrovale modernizmu in vsem izmom, ki so sledili do danes.

Omenjena Mona Lisa je na ogled v Louvru, zaščitena z debelim, neprobojnim steklom. Obiskovalcev ji še vedno ne primanjkuje, zgrinjajo se v discipliniranih vrstah, na razpolago imajo strogo odmerjeni čas. Detaljna analiza dela je omogočena preko tiskanih medijev in svetovnega spleta, kjer si jo lahko ogledamo v povečavi, z vsemi razpokami in sledovi zapisa časa in bolj ali manj uspešnega renovacijskega postopka ... Vemo, da ni edina in da njene replike obstajajo, tako jo hranijo tudi v madridskem Pradu, baje izhaja iz Da Vincijeve vajeniške delavnice ... V današnjem času Damien Hirst, konceptualni umetnik, katerega dela dosegajo vrtoglave vsote, javno poziva mlade umetnike, vešče klasičnega upodabljanja, da postanejo izvajalci njegovega naslednjega umetniškega (tržnega) opusa.

Kaja Urh je akademska umetnica, ki dobro obvladuje slikarsko "rokodelstvo". Preizkuša številne tehnike, kakor tudi svojo percepcijo in spomin. Slika sliko na sliko. Dobesedno in analogno. Računalniško oblikovanje služi kot skica mentalnega zapisa navidezno lahkotnega združevanja "naključnih, zapostavljenih podob iz spletnega smetišča". S tem se spremeni njihov pomen in tu nastopi pronicljiv, kritičen, satiričen
narativni preskok. Simbolizem in ikonografija 21. stoletja, narativnost prepletanja povedi med vrsticami ...

Ali znamo gledati slike? Kaja Urh nas s svojimi deli izziva in hkrati izobražuje. Veščina spajanja 'snapshotov' in 'movie stillov' govori o navidezno lahkotni pripovednosti združevanja podob, ki pa se v stiku z umetniškim delom v galerijskem prostoru razpirajo z našim fizičnim približevanjem in oddaljevanjem. Takrat šele se sproži v nas mehanizem branja zgodbe. Konceptualizem, ki se nam razkrije preko zgodbe, načina, kako združi dva različna dogodka, ki je "vsak iz svojega filma", govori o svojevrstni in izvirni apropriaciji, ki razkriva umetničin kritičen in zrel pogled na svet.
Računalniški ekran nam branja zgodb, ki so zapisana na platna Kaje Urh, ne more omogočiti – potrebujemo realni format umetniškega dela. Za razliko od Mone Lise, kateri se v galerijskem prostoru ne moremo približati – zaradi "ekrana" neprobojnega stekla ...

Kaja Urh, rojena leta 1988 v Kranju, je diplomirana slikarka. Magistrski študij slikarstva nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, kjer preizkuša različne slogovne pristope ter z oblikovanjem znotraj studia Pangram. Razstavljala je v okviru skupinskih ter samostojnih razstav v Kosovelovem domu (Sežana, 2011), Razstavnem salonu Dolik (Jesenice, 2011), Miklovi hiši (Ribnica, 2013), Galeriji Constantin Brancusi (Bukarešta, 2014) in drugje.
Nagrade: Grand Prix ZUŠL, Ex Tempore Iveta Šubica 2014/Škofja Loka, Nagrada galerije Fo.Vi, Ex Tempore Ptuj Karneval 2015.

Galerijski list

Otvoritev razstave (Foto Boštjan Lah)























Dejavnosti


KIBLA PORTAL

KiBela
  - arhiv
  - tehnični podatki
  - sodelovanja

artKIT

Neformalno izobraževanje

Spremljevalni program

Sodelovanja in gostovanja

KIBAR

Za:misel

TOX

folio

Festivali


KIBLIX

MED

Festival ljubezni 2008-2012

Dnevi radovednosti 1997-2011

Ciklus (DA)(NE)S

Projekti, koprodukcije in mednarodna sodelovanja


Aktualni projekti

Zaključeni projekti

Naročilo obvestil





Poiščite nas na socialnih omrežjih:







Nagrada e-odličnost 2008
















































MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA / Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor, Slovenija, Evropa
telefon: 059 076 371 ali 059 076 372 / e-pošta: kibla@kibla.org