English




























Marko Črtanec: VRTOVI BJOR HAREMSHELD



KIBELA, prostor za umetnost, vas je 30. 11. 2001 povabila na otvoritev vizualne ambientalne postavitve Marka Črtanca: VRTOVI BJOR HAREMSHELD. Pravljična deklica Bjor Haremsheld vas je popeljala na vizualno popotovanje po osmerih vrtovih - posteljah.

Zgodba (avtor Marko Črtanec):
VRTOVI BJOR HAREMSHELD 
Nekoč je živela deklica z imenom Bjor. Dan za dnem se je igrala na domačem vrtu in raziskovala njegove kotičke. Nekega popoldneva pa je ugotovila, da na njenem vrtičku ni več niti najmanjšega prostorčka, ki ga ne bi pretaknila, zato si je zaželela pokukati v vrtove, kjer živijo drugi ljudje.  
Prosila je prijatelja Škrata, da ji izpolni željo. Ne morem te odpeljati v vse vrtove, šest milijard jih je in če bi se vsak dan igrala v enem, bi morala živeti milijon šeststo triinštirideset  tisoč osemsto petintrideset let. Sicer pa dobro veš, da smo škratje izjemno zaposleni, kje pa naj najdem toliko časa. Lahko pa ti pokažem sedem vrtov, vsak dan v tednu enega.  

Prvi vrt se je imenoval Ponedeljek. Ure in ure sta Bjor in Škrat hodila po dolgi črni cesti. Sprva se je deklica kratkočasila s tem, da je ugibala, kaj se bo pokazalo za naslednjim ovinkom. A vedno jo je pričakala samo neskončna črna črta in igra ni bila več zanimiva. Pela je, a je zmanjkalo pesmic, ki jih je poznala. Štela je korake, pa so številke postale prevelike. Ceste pa ni in ni hotelo biti konca. Pošteno so jo že bolele noge. Potiho se je jezila na Škrata, kam jo je pripeljal. »Če so vsi vrtovi tako dolgočasni, kot je tale, potem nočem videti nobenega več,« je sklenila.  

Do naslednjega dne pa se je potolažila in komaj je čakala, da stopi v Torek. Škrat jo je peljal na potep okoli tolmuna. Bjor je ugotovila, da se lahko v gladini vode ogleduje kot v zrcalu. Pačila se je in se smejala svojim podobam. Poleg svojega obraza je v vodi opazila še mnogo drugih. Zaman se je ozirala okoli sebe, da bi ugotovila, kdo se se ogleduje v vodi. Najbrz živijo tam spodaj,  je razmišljala. Ogovarjala je obraz za obrazom in vsak ji je hitel pripovedovat svojo zgodbo. Do večera jih je slišala toliko, kot je dni v letu.  

Sreda je bila okrogla in igriva. Bjor in Škrat sta se skrivala med kroglami. Deklici je vedno uspelo najti Škrata, saj ga je izdajal njegov dolg rep, ki je kukal izza kakšnega kupa. Zelo je bila ponosna nase. Potem sta balinala in ko sta se naveličala tudi tega, je Bjor pričela zlagati krogle. Nastajali so visoki nebotičniki, nizke hišice, trgovine, šole, gasilski domovi, igrišča, drevesa. V mraku sta se poslovila od Okroglega mesta 468.  

Naslednji dan sta se znašla v popolnoma beli valoviti pokrajini. Bjor je opazila, da z vsakim korakom na tleh pušča odtise. Primerjala je svojo majhno sled s Škratovo ogromno. Sezula je čevlje, droben pesek je bil topel in prijetno jo je žgečkal, ko je s stopali risala slike vanj. Pomagala si je tudi z rokami, prsti so puščali drugačne sledi. Nato je zakopala roke in noge v pesek in lenobno uživala v Četrtku. Tako mirne pokrajine do sedaj še ni videla.  

Petek je bil zelen. Bjor in Škrat sta se sprehajala po travniku. Deklica je božala mehko podlago, ki jo je vabila, da se uleže nanjo. Prislonila je glavo čisto k tlom in poslušala travo, kako raste. Štela je zelene bilke in se spraševala, ali jih je zadosti, da bi vsem ljudem podarila eno. V štetju in izračunih, jo je dohitela noč.  

Škrat ji je obljubil, da ju bo v sobotinem vrtu pričakal poseben gost. Bjor ni vedela, kdo je to Alkimist. Vendar je takoj, ko ga je zagledala, ugotovila, da so ji alkimisti všeč. Pustil je, da se je igrala z njegovo dolgo brado. V svoji torbi je nosil ogromno novih igrač, lončke, stekleničke, barve, kamne. Pripovedoval ji je o nastanku kristalov, pokazal ji je, kako spreminjajo barvo. Najbolj so jo navdušili modro zeleni kristalčki, ki so nastajali v posebni posodi. Deklica je bila prepričana, da so svetlikajoči kamenčki zelo dragoceni.  

Za konec jo je Škrat popeljal v najlepši vrt. Imenoval se je Nedelja. Hodila sta po debelih rdečih preprogah, prepredenih z zlatom. Vse se je bleščalo. Od daleč se je slišala glasba in Škrat je deklico povabil na ples. Vrtela sta se in vrtela. Stopala so se neslišno ugrezala v mehko podlago. Bjor je postajala je utrujena. Vrtenje in nežni zvoki so jo zazibali v spanec z zlatimi sanjami. V njih se je še enkrat sprehodila skozi vse vrtove in si v vsakem izbrala najlepše.  

Zjutraj je Bjor zbudil strašen trušč. Ljudje so tekali na vse strani, kričali, noreli, vladala je grozna zmeda. Poskušala je ugotoviti, kaj se dogaja, in iz ujetih besed je sestavila, da nekega mesta in ljudi v njem ni več. Mesta, ki je bilo je takšno, kot ga je gradila v sanjah. Vedela je, da je ta dan drugačen od drugih. Bil je osmi dan. Vrtov, v katerih se je igrala, ni bilo več.  


Zahvale za podporo
: družini Črtanec, Nataši Perovič in Maši Šega,  Andreju Lutmanu, Marku Zorku in Dejanu Pušenjaku, Maji Vidmar, Vincencu Lotos Šparovcu in Karin Komljanec, Marku Gabrijelčiču, Andreji Omerza, Marijanu Črtancu in še posebej sestri Anamariji.  

Pokrovitelji: Mestna občina Maribor, Ministrstvo RS za kulturo, Tosama Domžale, SCT, Vinag Maribor, Steklarna Rogaška Slatina, ARS TRANS Fine Art servis, Pavel Bernik&sin  

Glasba: Vasko Atanasovski, pihala 
Koncept in izdelava lesenih delov: Marko Črtanec
Slikarska avtorska dela: Jurij Kalan in Dušan Kirbiš
Obdelava usnja: Sebastjan Nared
Obdelava tekstila: Iztok Hrga
Površinska obdelava akrila: Matjaž Črtanec 
 

Tehnični opis
- Ponedeljek: asfalt s celo in prekinjeno belo črto, postelja 140x200 cm, pov. obdelava: bela obveza in kri.
- Torek: modra postelja 180x200 cm, transparentni akrilni lak, vsebina: v vodo potopljeno savsko kamenje, nekateri izklesani v obraze.
- Sreda: lesene krogle na kokos podlago, postelja 140x200 cm,  pigmentirani čebelji vosek.
- Četrtek: 196x198 cm, naravna barva smreke in bel pesek z grabljami.
- Petek: 200x200 cm, zelenica in z oljem poslikana postelja (nešteti obrazi Jurija Kalana)
- Sobota: 200x200 cm, pov. Obdelava: modra galica, na štirih kvadratnih metrih so s sušenjem štirinajst dni nastajale kristalne slike Dušana Kirbiša.
- Nedelja: ležišče lateks in kokos, prevleka rdeč žamet in brokat, površinska obdelava: pozlata in selak.
- Osmi dan: površinska obdelava: barva jagode in prozoren akril, vsebina: dve knjigi, visoki 200 cm, hrbtišče kjig oblečeno v usnje z napisom BIBLIA IN QUR'AN, platnice iz črtastega blaga za obleke, ki jih nosijo poslovneži, zadaj na levi strani vzdolžno prerezane steklenice in robovi obrušeni, desno v pakete zavit pigmentirani steklarski kit. Knjigi sta povezani s fračo, elastika je modre barve, del, ki je tudi muf, pa v barvi židovske zvezde.  

Kustodinja razstave: Aleksandra Kostić

Fotografije




Ponedeljek


Torek


Sreda


Četrtek


Petek


Sobota


Nedelja


Osmi dan

Katalog

Vrtovi Bjor Haremsheld - katalog (pdf)

Beseda o avtorju

Marko Črtanec, rojen 1953 ima nenavadno kombinacijo dveh poklicev: novinarstvo in mizarstvo. Z novinarstvom je v mladosti potrdil intelektualno radoživost, vendar si je kasneje priznal, da je njegov najpristnejši talent mizarjenje in načrtovanje ter oblikovanje notranjega dizajna. Poklic mizarstva je opravljal tudi njegov oče, po njem je podedoval delavnico. Les oblikuje in obdeluje že več kot petnajst let. Vrhunsko poznavanja medija v katerem dela, je odraz celostnega odnosa, ki ga kaže do oblikovanja v lesu.  

Značilnost njegovega dela je natančno, premišljeno načrtovanje samega prostora in izdelkov v njem, kakor tudi samih izdelkov, ki so visokokvalitetno obdelani. Odlikujejo se s preprosto obliko, prebrisano funkcionalnostjo in žametno gladkostjo površine.  Preprosta inventivnost, nevsiljivo, prefinjeno učinkovanje v prostoru in vedno zenovsko premišljena uporabnost predmetov, ki so visokokvalitetno obdelani, saj pri tem upošteva taktilnost in učinkovanje materiala. Njegovo delo je vselej unikatno, virtuozno in neponovljivo ročno obdelano, torej ni namenjeno industrijski multiplikaciji. Vedno dela premišljeno točno na določen prostor, s specifičnimi rešitvami, ki poudarjajo individualnost vsakega posameznega prostora.   

Dejavnosti


KIBLA PORTAL

KiBela
  - arhiv
  - tehnični podatki
  - sodelovanja

artKIT

Neformalno izobraževanje

Spremljevalni program

Sodelovanja in gostovanja

KIBAR

Za:misel

TOX

folio

Festivali


KIBLIX

MED

Festival ljubezni 2008-2012

Dnevi radovednosti 1997-2011

Ciklus (DA)(NE)S

Projekti, koprodukcije in mednarodna sodelovanja


Aktualni projekti

Zaključeni projekti

Naročilo obvestil





Poiščite nas na socialnih omrežjih:







Nagrada e-odličnost 2008
















































MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA / Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor, Slovenija, Evropa
telefon: 059 076 371 ali 059 076 372 / e-pošta: kibla@kibla.org