English

































Novica


RUK konferenca: Za humano tehnologijo
24.04.2023 11:00
Za humano tehnologijo
Konferenca Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture RUK
Ponedeljek, 24. 4. 2023, 11:00–16:00
Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin

V ponedeljek, 24. aprila 2023, na dan odprtja pregledne razstave Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture RUK, vas med 11. in 16. uro vabimo na konferenco Za humano tehnologijo, ki bo potekala v novoodprti Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Po konferenci, ob 17. uri v Prvem preddverju, sledi odprtje razstave Za humano tehnologijo.

V Mreži RUK si prizadevamo za integracijo umetnosti in kulture v znanstvene in tehnološke raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, podjetništvo, usposabljanje in izobraževanje s poudarkom na humanistiki in družboslovju, ekologiji, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju. Na konferenci bomo z umetniki, umetnicami, odločevalci in odločevalkami, ter strokovnjaki in strokovnjakinjami na zgoraj omenjenih področjih, spregovorili o vizijah prihodnosti, ki združujejo najsodobnejše tehnologije in v središče postavljajo temeljne postulate sodobne družbe 21. stoletja.

Program:

11.00 Začetek
Uvodna nagovora: mag. Špela Pavli Perko, vodja Mreže RUK, direktorica Delavskega doma Trbovlje in Peter Tomaž Dobrila, predsednik KID KIBLA.

5 min odmor

11.30–12.45 PRVI PANEL: UMETNOST IN NARAVA
Tema panela bo povezovanje umetnosti z raziskovalnimi temami, ki reflektirajo pojem naravnega. Z gostjami pogovora se bomo preko njihovega dela in razmišljanja pogovarjali o odnosu človeka do okolja, o percepciji narave in naravnega, kot tudi o podnebni krizi.

Udeleženke:
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica
Maja Smrekar, intermedijska umetnica
Danica Sretenović, arhitektka/kuratorka, Društvo Trajna
Gaja Mežnarić Osole, oblikovalka, Društvo Trajna
Moderator: Borut Jerman, predsednik KID PiNA

30 min odmor 

13.15–14.30  DRUGI PANEL: VIRTUALIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE

Virtualizacija kot uporaba najsodobnejših tehnologij, 3D laserskega skenerja, robotskega fotogrametričnega sistema, 3D modeliranja z izdelavo digitalnih dvojčkov in animiranja na eni in ahiviranje umetniških del, še posebej s področja intermedijskih umetnosti, na drugi strani. Oboje namreč vključuje tehnološko, računalniško in umetniško znanje v povezavi z arhiviranjem, normativi in kriteriji in zahteva kontinuirano spremljanje tehnološkega razvoja, računalniškega programja, umetniških produkcij in strokovnih pravil. Z udeleženci in udeleženkami pogovora bomo spregovorili o digitizaciji kulturne, naravne in industrijske dediščine ter ustvarjanju novih vizualnih in interaktivnih izkušenj oziroma digitizaciji in arhiviranju umetnosti in umetniških produkcij.

Udeleženca in udeleženki:
Žiga Pavlovič, KIBLA2LAB
Matevž Straus, Arctur in ID20
Nava Vardjan, Zavod Dobra Pot
prof. dr. Narvika Bovcon, izredna profesorica za video in nove medije, FRI UL
Moderator: Peter Tomaž Dobrila, predsednik KID KIBLA

15 min odmor

14.45–16.15 TRETJI PANEL: PRIHODNOST PROJEKTOV
V pogovoru bomo spregovorili o projektih, kot je Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ter o preteklosti le-teh — kaj smo s temi projekti na presečišču znanosti,  umetnosti, izobraževanja in gospodarstva, dosegli, kaj smo se iz njih danes naučili in kako jih vidimo v prihodnosti. Kakšna je prihodnost tovrstnih projektov in predvsem, zakaj so pomembni za razvoj družbe v najglobljem pomenu ter sinergije vseh vpletenih sektorjev.

Udeleženke in udeleženec:
dr. Maša Jazbec, intermedijska umetnica
dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS
Peter Baroš, svetovalec ministrice za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost (MAO)
Moderatorka: mag. Špela Pavli Perko, vodja Mreže RUK in direktorica Delavskega doma Trbovlje

17.00 ODPRTJE RAZSTAVE ZA HUMANO TEHNOLOGIJO, Prvo preddverje in Štihova dvorana

Pozdravni nagovori:
mag. Špela Pavli Perko, vodja Mreže RUK in direktorica Delavskega doma Trbovlje
Peter Baroš, svetovalec ministrice za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS
Peter Tomaž Dobrila, predsednik KID KIBLA
Katja Ogrin, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma

Razstava Za humano tehnologijo bo v Prvem preddverju in Štihovi dvorani na ogled vsak dan do 4. maja, od 10. do 20. ure. 

Predstavitev udeležecev in udeleženk konference:

Robertina Šebjanič v umetniški praksi raziskuje ekološke, geopolitične in kulturne aspekte vodnih okolij in vpliva človeka na druge organizme. Pri analiziranju antropocena in njegovega teoretskega okvira uporablja izraza »akvatocen« (Aquatocene) in »akvaformiranje« (aquaforming) za vpliv človeka na vodna okolja. S projekti poziva k oblikovanju empatičnih strategij za priznavanje več-kot-človeških bitij. Umetnica je za svoja dela prejela nagrade in nominacije na Prix Ars Electronica, Starts Prize, Falling Walls.  Razstavljala ali nastopila je na samostojnih in skupinskih razstavah ter v galerijah in na festivalih: Ars Electronica (Linz), Laboratorio Arte Alameda (Mexico City), Matadero (Madrid), La Gaîté Lyrique (Paris), Le Cube (Paris), MONOM, CTM (Berlin), Art Laboratory Berlin, ZKM (Karlsruhe), re:publica (Berlin), Mladi Levi (Ljubljana), Centro de Cultura Digita (Mexico City,) Device art and Touch me festival_Kontejner (Zagreb), Muzej sodobne umetnosti Beograd - MoCAB, Eastern Bloc (Montreal), Eyebeam (New York), Palais des Beaux-Arts BOZAR (Bruselj) in drugi.

Maja Smrekar združuje praktične umetniške raziskave, ki proučujejo potenciale sedanjih tehnološko in znanstveno zakoreninjenih procesov in materialov, kot so materiali iz ekologije, etologije, umetne inteligence, robotike, biotehnologije, molekularne biologije itd. Izhajajoč iz svoje osebne mitologije uporablja svoj umetniški glas za govor o ekofeminizmu, medvrstnih odnosih, tehnologiji in ideoloških strukturah v družbi. Smrekarjeva je prejela 1. nagrado na festivalu Cynetart 2012, ki jo podeljuje Evropski center za umetnost Hellerau (Dresden/Nemčija); častno omembo na festivalu Ars Electronica 2013 (Linz/Avstrija) in še veliko drugih priznanj, med drugim je prejemnica nagrade Prix Ars Electronica Golden Nica 2017 v kategoriji hibridnih umetnosti in nagrade Prešernovega sklada 2018, najvišjega priznanja RS. V letih 2020 in 2021 je bila finalistka izbora za znanstveni preboj leta v kategoriji Znanost v umetnosti v okviru tedna znanosti Falling Walls Foundation/Berlin Science Week.

Danica Sretenović arhitekturno prakso pozicionira znotraj vizalnih medijev, teoretskih in kustoskih konceptov, ter izobraževalnih eksperimentov. Zanimajo jo anomalije, ki rušijo enotnost diskursa sodobne produkcije prostora. Te  izpostavlja v spektru formatov: fotografsko–arhivski raziskavi Nonumenti, spekulativnem programu o večvrstnih pokrajnah The Feral Palace (z Gajo Mežnarić Osole in društvom Trajna), razstavi in publikaciji edu.arh Prakse arhitekturnega izobraževanja (MAO, z Bošjanom Vugo), dokumentarnem filmu Framed (Future Architecture,BINA), idr.  Za publikacijo Prebijanje intercije realnosti prejme študentsko Prešernovo nagrado. Samostojno in kot soavtorica razstavlja v Barceloni, Chicagu, Londonu, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, a na presečišču med vizualnim in narativnim postavlja vprašanja, ki odpirajo nove miselne ekspedicije in presegajo stereotipe profesij. Med leti 2014-2020 sodeluje z ddr. Petro Čeferin na Fakulteti za arhitekturo pri predmetih Analiza sodobne arhitekture, Arhitekturna teorija in kritika, Zgodovina in teorija arhitekture 1. Sodeluje z arhitekturnimi in oblikovalskimi studiji Sadar+Vuga, Raketa, Kabinet 01, Prapra. Preteklo poletje v nekaj dneh iz arhitektov, oblikovalcev in drugih kreativcev privabila na plan izjemno redko složnost, da so s skupnimi močmi pred rušenjem ubranili Bloudkovo skakalnico v parku Tivoli.

Gaja Mežnarić Osole (1984) deluje na polju med oblikovanjem in ekologijo. Po končanem dodiplomskem študiju vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je šolanje sistemskega oblikovanja nadaljevala na londonski univerzi Goldsmiths. V magistrskem delu se je ukvarjala s kritično refleksijo sodobnih vlog oblikovalcev in oblikovanja v odnosu do sodobne ekonomske, družbene in okoljske situacije (The Truth Lies in Dreams of Many: Reflections of a Design Student on Changing Roles in Design Practice). Svojo prakso razvija v okviru kulturnega društva Trajna, ki ga mobilizira kot razvojno platformo za prevpraševanje utečenih strategij naslavljanja problematike invazivnih rastlin in ekosistemov v katerih se pojavljajo. Je inovatorka regenerativnih materialnih kultur, ki jih omogoča uporaba biomase japonskega dresnika (Prijazni sovražnik – japonski dresnik v laboratoriju papirja, Dresnikove igre, blagovna znamka Notweed paper), pomembno je prispevala tudi pri razvoju in vzpostavitvi krožnega modela uporabe biomase invazivnih rastlin v Mestni občini Ljubljana (Applause: Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev). Kot koproducentka ustvarjalnega laboratorija Krater, ki stoji na 18.000m2 samoniklem ekosistemu v Ljubljani, se trentuno posveča snovanju interdisciplinarnih kurikulomov in izobraževalnih programov s področja regenerativnega oblikovanja in medvrstne pravičnosti (The Feral Palace, The School of Feral Grounds). S svojimi deli se predstavlja tudi na mednarodnih razstavah in bienalih (Forbidden vernaculars, Plant Fever, BIO27, Made in …).

Žiga Pavlovič je kreativni tehnolog, programer, maker in zagovornik nastajajočih tehnologij s posebnim poudarkom na oblikovanju interakcij, XR in digitizaciji v kulturni dediščini. V preteklosti je sodeloval pri ustanovitvi Društva razvijalcev iger Slovenije in organizaciji prvih dveh konferenc na temo razvoja iger v Sloveniji Slovenian Games Conference. Z zmago na EYA Game Jam, v Gradcu leta 2017, je istega leta sodeloval na svetovnem prvenstvu v razvoju VR vsebin v Šanghaju. Kot mentor je sodeloval s Fablab Maribor pri pripravi DIY delavnic in izobraževanju uporabe digitalne fabrikacije. Trenutno deluje v KIBLI in njenem medijskem laboratoriju KIBLA2LAB, del MCRUK, kjer je sodeloval pri pripravi razstav VRTN!CA in  Nadvojvoda Janez, oče Meranovega ter tehnično razvil številne XR projekte laboratorija v sodelovanju z gostujočimi umetniškimi rezidenti. Prispeva svoje strokovno znanje k projektu DURI, slovenskemu digitalnemu dediščinskemu inkubatorju.

Nava Vardjan je soustanoviteljica, direktorica in krovna vodja projektov v Zavodu Dobra pot. Po izobrazbi prevajalka in tolmačka, ki pa se v nevladnem sektorju kali že od leta 2015, tj. od ustanovitve Zavoda Dobra pot. Do danes je pridobila široke izkušnje na področju snovanja in vodenja projektov, saj je zavod v zadnjih letih pod njenim vodstvom prerasel v eno najbolj prodornih nevladnih organizacij v kraško-brkinski regiji, s široko zastavljenim programom na področju dediščine in razvoja podeželja.

Matevž Straus je vodja Heritage+ programa v superračunalniškem podjetju Arctur ter so-ustanovitelj zasebnega zavoda ID20. Matevž je magister urbanih študij in strateškega tržnega komuniciranja, ki se ukvarja z novimi pristopi h kulturni dediščini in je iniciator več nagrajenih projektov s področja razvoja kulturne dediščine. Dnevno se ukvarja z razvojem in interpretacijo kulturne dediščine, predvsem vodenjem projektov 3D digitizacije z uporabo fotogrametrije, 3D simuliranih konstrukcij ter novih medijev (VR/AR, interaktivni zasloni, spletne aplikacije, videomapping …).

Dr. Narvika Bovcon je profesorica za video in nove medije, zaposlena je na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Ukvarja se s teorijo in prakso novomedijske umetnosti ter vizualnih komunikacij, z oblikovanjem uporabniških vmesnikov, virtualno in obogateno resničnostjo. Od leta 2016 je glavna in odgovorna urednica Likovnih besed.

Dr. Maša Jazbec je umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka. V svojem večplastnem ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi in ostalih živih organizmov. Končala je študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato je opravila magistrski študij novomedijske umetnosti na oddelku Interface Culture Univerze v Linzu (Avstrija), se izpopolnjevala na inštitutu IAMAS (Japonska), kasneje pa je doktorirala na programu Empowerment Informatics na Univerzi v Tsukubi (Japonska). Bila je gostujoča raziskovalka v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure v Kjotu (Japonska). Od leta 2019 in 2022 je vodila laboratorij DDTLab v podjetniškem pospeševalniku Katapult, v okviru Delavskega doma Trbovlje, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti, znanosti in novih tehnologij. V sklopu DDTLab je zasnovala program Kreativne robotike, za kar je prejela več priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije na področju kulturnih industrij. Bila je gostujoča profesorica na magistrskem programu Interface Culture na Univerzi za umetnost in dizajn v Linzu. Na Srednji Tehniški in Poklicni Šoli Trbovlje predava predmet Novomedijsko ustvarjanje (NMU). Bila članica komisije za osrednjo nagrado Zlata Nika na festivalu Ars Electonica 2018 v Linzu in bila v komisiji izbor del za SIGGRAPH ASIA v Tokiu 2021. Je članica Nacionalnega Sveta za Kulturo (NSK).
Peter Baroš je leta 2009 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz sociologije kulture in filozofije. Z Ministrstvom za kulturo je sodeloval že kot študent, v tedanjih Sektorju za evropske zadeve in kulturni razvoj ter Direktoratu za umetnost, leta 2010 pa se je zaposlil kot svetovalec za področje glasbenih umetnosti. Svojo poklicno pot je nadaljeval v SIGIC-u in v njem leta 2014 prevzel funkcijo generalnega sekretarja. Pod okriljem SIGIC-a je vodil številne projekte, povezane predvsem z mednarodnimi sodelovanji, glasbenim založništvom ter usposabljanji za krepitev kapacitet in profesionalizacije v glasbenem sektorju. Bil je krovni organizator prireditve Praznik glasbe ter vodja pilotne pisarne za glasbeni izvoz Music Slovenia. Kot panelist je sodeloval na številnih glasbenih konferencah v tujini. Bil je predsednik svetovne zveze glasbenoinformacijskih centrov IAMIC ter nacionalni koordinator za glasbo na področju kulturne in umetnostne vzgoje.

Dr. Aida Kamišalić Latifić se je rodila leta 1980 v Zvorniku v Bosni in Hercegovini. Ob začetku vojne v BiH je kot begunka prišla v Maribor. Leta 1994 se je vpisala v klasično-humanistični oddelek Prve gimnazije Maribor. Leta 2003 je zaključila študij na univerzitetnem študijskem programu računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na isti fakulteti je nadaljevala podiplomski študij in poklicno pot asistentke za predmetno področje informatika. Tekom doktorskega študija je bila več let gostujoča raziskovalka na Univerzi Rovira in Virgili v Tarragoni v Španiji. Doktorirala je leta 2014 s področja računalništva in informatike. Je docentka za področje informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in članica Laboratorija za podatkovne tehnologije ter skupine Blockchain Lab:UM. Ima skoraj dvajset let izkušenj na področju raziskovalnega, pedagoškega in projektnega dela. Njena raziskovalna področja vključujejo podatkovne tehnologije, velepodatke, tehnologijo veriženja blokov in medicinsko informatiko. Je ena izmed začetnikov iniciative EduCTX, ki je prejela eNagrado 2019 za najboljši projekt s področja računalništva in informatike. Je soavtorica številnih znanstvenih člankov, objavljenih v priznanih revijah ter je solastnica izuma s področja tehnologije veriženja blokov. Januarja 2020 ji je bil podeljen naziv Inženirka leta 2019.

Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) deluje na področju razvoja kreativnih industrij ter interdisciplinarnih projektov, ki povezujejo kulturo z gospodarstvom in drugimi sektorji. Je gostujoča predavateljica na Akademiji za likovno umestnost in oblikovanje, UL in na Univerzi v Novi Gorici. Med 2017–2020 je bila pomočnica direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), s katerim je vodila vzpostavitev programov Centra za kreativnost (CzK). CzK je leta 2021 prejel nacionalno nagrado za spodbujanje podjetništva v  okviru European Enterprise Promotion Awards, ki jih podeljuje Evropska komisija. Po zaključenem univerzitetnem študiju na Fakulteti za družbene vede, je diplomirala na področju Fotografije in digitalnih medijev na Šoli Uporabnih umetnosti Famul Stuart. Kot prejemnica Valvasor-Chevening štipendije je nadaljevanja podiplomski študij Culture, Policy and Management, na City University London. Znanstveni magisterij pa je zaključila na področju Managementa neprofitnih organizacij, na Fakulteti za družbene vede (UL), z delom Nove oblike sodelovanj med kulturo in gospodarstvom, pri prof. dr. Bogomir Kovaču (Ekonomska fakulteta, UL). Je slovenska nagrajenka British Council za International Young Design Entrepreneur of the Year 2009. 

www.mcruk.si

Konferenca je del projekta Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture RUK (2019–2023), ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Cankarjev dom, Dvorana Alme Karlin, Prešernova cesta, Ljubljana.

<- Nazaj na: Novica

Dejavnosti


KIBLA PORTAL

KiBela

artKIT

KIBLA2LAB

Neformalno izobraževanje

Spremljevalni program

Sodelovanja in gostovanja

KIBAR

Za:misel

TOX

folio

Festivali


KIBLIX

MED

Festival ljubezni 2008-2012

Dnevi radovednosti 1997-2011

Ciklus (DA)(NE)S

Projekti, koprodukcije in mednarodna sodelovanja


Aktualni projekti

Koprodukcije

Zaključeni projekti

Naročilo obvestil





Poiščite nas na socialnih omrežjih:







Nagrada e-odličnost 2008
















































MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA / Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor, Slovenija, Evropa
telefon: 059 076 371 ali 059 076 372 / e-pošta: kibla@kibla.org