Kontaktna oseba: Drago Oman
Pokrajinski muzej v Mariboru domuje v mariborskem
mestnem gradu, ki ga je leta 1478 ukazal pozidati cesar Friderik III. kot
obrambno stavbo s katero so dodatno okrepili moc mestnega obzidja pred turskimi
nevarnostmi. Grad zaradi arhitekture iz casov renesanse (bastija 1556-1562) in
baroka (loretanska kapela 1655-1675, slavnostna dvorana okrog 1670, stopnisce
okrog 1750) uvrscamo med najpomembnejse kulturne spomenike v Sloveniji. Lastniki
gradu so bile med drugimi plemiske druzine Khisl, Rosenberg in
Brandis-Trautmannsdorf, v 19. stoletju je presel grad v mescansko posest, od
leta 1938 pa ga upravlja muzej.
Pomembnejsi gostje gradu v preteklosti so bili cesarji Leopold I., Karel
VI., Marija Terezija, papez Pij VI., skladatelj Franz Liszt indrugi. Kot muzej
je zacel delovati leta 1903. Danes ima arheolosko, etnolosko,
kulturnozgodovinsko, zgodovinsko in kostumsko zbirko.
Arheoloska zbirka:
- kamnite sekire in loncarski izdelki iz mlajse
kamene dobe
- orozje in orodje ter grobne najdbe iz zarnih grobisc Maribora, Rus,
Hajdine in Brinjeve gore iz bronaste dobe.
- keramicne in kovinske najdbe iz ilirskih gomil in gradisca Postela ter
keltske najdbe iz okolice Maribora in Ptuja iz zelezne dobe
- rimske najdbe obsegajo keramiko, steklo, nakit, zelezne predmete,
nagrobnike in zrtvenike iz Poetovie in podezelskih gomilnih grobisc.
- staroslovanska kultura je zastopana z nakitom, zeleznimi nozi, kresili in
keramiko iz skeletnih grobisc ob Dravi.
Etnoloska zbirka:
Predstavljena je kultura dveh podrocij: alpskega
(Pohorje, Kozjak, Koroska) in panonskega (Slovenske gorice, Dravsko polje,
Pomurje) s pomocjo pohistva, oblacil, posodja ter orodij iz Podravja ter
Pomurja. Zbirka obsega loncarske izdelke, stanovanjsko kulturo na Pohorju,
pustne maske z Dravskega polja (kurenti), opremo iz vinogradniskih predelov
Slovenskih goric in Haloz, ljudsko umetnost (lonceni in slamnati izdelki,
velikonocni pirhi, slike na steklo, plastike, poslikane panjske koncnice) ter
makete kmeckih arhitektur (stanovanjskega poslopja, kozolcev, skednjev) iz
okolice Maribora (Pohorje, Slovenske gorice, Dravsko polje).
Kostumska zbirka:
Muzej hrani osrednjo kostumsko zbirko na Slovenskem,
ki prikazuje plemiska in mescanska oblacila in modne dodatke od 18. do 20.
stoletja ter modne liste. Drugi del zbirke obsega uniforme ter opremo
avstrijske, nemske in francoske vojske pred 1918, uniforme iz vojn 1914/18 in
1939/45, uniforme iz prve in druge Jugoslavije ter uniforme danasnje slovenske
vojske. Tu je predstavljena tudi zbirka kositrnih vojakov iz 19. in 20.
stoletja.
Kulturnozgodovinska zbirka:
- lekarniska zbirka, ki je nastala na pobudo
mariborskega lekarnarja F. Minarika. Obsega opremo lekarn in laboratorijev
iz Maribora in okolice. Posebnost so posodice za zdravila iz pavlinske lekarne v
Olimju.
- obrtna zbirka predstavlja izveske mariborskih cehov in obrtnikov v 18. in
19. stoletju, domaco in uvozeno keramiko, kositrno posodo, izdelke mestnih
kovastev, kljucavnicarjev, kositrarjev in zlatarjev. Posebej izstopa zbirka
izdelkov nekdanjih pohorski h steklarn.
- slikarstvo in kiparstvo je zastopano z deli iz casov gotike, renesanse,
baroka in rokokoja ter umetnostjo 19. stoletja. Med njimi srecamo evropsko
znana umetniska imena.
- zbirka stanovanjske kulture nam predstavi pohistvo in opremo iz casov
pozne gotike, renesanse, baroka, klasicizma, bidermajerja in secesije.
Razstavljeni so socasni plemiski in mescanski portreti in slike evropskih
od 17. do 19. stoletja.
Zgodovinska zbirka:
Predstavljen je zgodovinski razvoj Maribora od prve
omembe 1164 do konca 1. svetovne vojne. Prikazana je maketa mesta v 18. in 20.
stoletju, podobe s pogledi na mesto v casu od 17. do 20. stoletja, podoba gradu
s konca 16. stoletja, simboli mestne uprave ter slovensko narodnostno gibanje do
leta 1918. Zbirko zakljucuje racunalniski prikaz fotografij iz mariborske
preteklosti.
Lapidarij:
Zbirka kamnitih spomenikov je urejena na grajskih
hodnikih in grajskem dvoriscu. Prikazani so rimski mozaiki, fragmenti romanskih
in gotskih arhitektur ter plastik, barocne plastike iz Maribora, nagrobnik z
mestnega zidovskega pokopalisca, doprsje admirala Wilhelma von Tegetthoffa in
skulptura nadvojvode Janeza, rimski sarkofagi, plemiski nagrobniki in heraldicne
plosce ter skulptura mariborskega zupana A. Tappeinerja.
V letu 1997 nacrtujemo se naslednje lastne razstave:
S peresom in mecem, razstavisce MIC "Grad", 16.5.-20.6.
Donacije Leyrer, razstavisce MIC "Grad", 26.6.-30.9.
Vojastvo v Mariboru, slavnostne dvorana gradu, 15.9.-20.10.
Josef Holzinger, slavnostna dvorana gradu, konec oktobra
Pobrezje pred tisocletji, razstavisce MIC "Grad", 14.10-25.11.
Vpliv gospodinjskih aparatov na nacin zivljenja, razstavisce MIC "Grad",
2.12. -januar 1998
Festivalski program
Razstava in razgovori o ekskurziji v Kenijo leta 1996
Razstava je nastala kot posledica strokovne
ekskurzije v Kenijo leta1996. Zaradi njene multidisciplinarnosti je tudi
razstava zasnovana kot kompleksen skupek opazovanj in preucevanj moderne Kenije
in dogajanja na njenem ozemlju v preteklosti.
Posebnost razstave predstavljajo kamnita orodja. V tem primeru gre za
originalne kose, ki so verjetno edinstveni v Evropi. Predstavljen bo ves razvoj
kamnitih orodij v Keniji od casa 2,5 milijonov let do 10 000 let pred
sedanjostjo. Za razlago nastanka teh fosilov in procesa zbiranja sedimentov bo
poskrbel geoloski del razstave, ki predstavlja nastanek vzhodno afriskega
tektonskega jarka, depozicije sedimentov in fosilizacije ostankov. Predstavljeno
bo tudi nekaj fosilnih kosti z obiskanih najdisc.
Drugi del razstave obravnava zivljenje v danasnji Keniji. Prikazane so
razlike med nacinom zivljenja nomadskih zivinorejcev na puscavskem severu dezele
in napol urbaniziranih poljedelcev na visavju ob ekvatorju. Razstavljeni
predmeti materialne kulture so bili pridobljeni na krajih izdelave in uporabe
ter so odraz resnicnega zivljenja njihovih uporabnikov, ki se ni okuzeno z
ekonomskim nacinom zivljenja prodirajocih turisticnih trum.
Konec razstave pa predstavljajo utrinki iz urbanega centra vzhodne Afrike -
Nairobija.
Odprtje razstave bo 21. aprila 1997 ob 18. uri v Muzejskem informacijskem centru "Grad" Pokrajinskega muzeja v Mariboru. V casu, ko bo razstava odprta, bo v dopoldanskem casu organizirano "dezurstvo" za vodstvo po razstavi oziroma pojasnjevanje predstavljenih eksponatov in panojev.
Spremljevalni program razstave predstavljajo nacrtovana predavanja, ki bodo potekala v Pokrajinskem muzeju v Mariboru v viteski dvorani mestnega gradu v casu festivala ob 18. uri in sicer:
22. april ob 18.00: Iztok Saksida — Poti in
stranpoti nasega razvijanja
23. april ob 18.00: Boris Kavur — In kosmatinci so vzeli kamne v
roke...
24. april ob 18.00: Peter Kisin, dr. Joze Vogrinc — Na soncni strani
Kilimandzara. Druzbeni problemi Kenije in njihov pomen za prihodnost Slovenije
Razgovori o drugih etnoloskih —
antropoloskih temah
22.april ob 16.00: Nasko Kriznar —
Kultura-pogled- slika (o principih vizualnih raziskav)
Nasko Kriznar je vodja Audio-vizualnega laboratorija
pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v
Ljubljani. Doktoriral na temo vizualnih raziskav v etnologiji. Med njegovimi
razpravami velja omeniti teoreticne prispevke o vizualnih raziskavah v
etnologiji, analizo Badjurovega filmskega dela in obravnavo vizualnih simbolov
nacionalne identitete v casu osamosvajanja Slovenije (1991-1992). V razgovoru bo
predstavil bo izhodisca etnoloskega - dokumentarnega filma. Govoril bo o
percepciji kulture, o snemanju in analizi vizualnih dokumentov - o treh
dejavnikih, ki v danasnji dobi podob mocno vplivajo na nase dojemanje lastne in
tuje kuture. Svoja razmisljanja bo podkrepil s slovenskimi filmskimi primeri,
ki bodo hkrati uvod v celotedensko projekcijo angleskih etnoloskih filmov v
Pokrajinskem muzeju.
24.april ob 16.30: Maja Godina — Kako smo
Slovenci postali ljubitelji krompirja (o inovacijah v slovenski prehrani)
Maja Godina je raziskovalka na Institutu za
slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Doktorica etnoloskih znanosti in diplomirana filozofinja.
Ukvarja se predvsem s preucevanjem zivljenja in kulture mestnega prebivalstva.
Avtorica knjig "Maribor 1919-1941 - Oris druzabnega zivljenja" (1986),
"Iz mariborskih predmestij - O zivljenju in kulturi mariborskih delavcev"
(1992) in "Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20.stoletja"
(1996). Predstavila bo poglavitne znacilnosti etnoloskega preucevanja prehrane,
predvsem inovacij, ki so bile v posameznih obdobjih delezne stevilnih odklanjanj
in predsodkov. Taksen je bil na Slovenskem odnos do krompirja, nato pa se je
postopno uveljavil in korenito spremenil sestavo nasih jedilnikov.
25.april ob 17.00: Jana Rosker — Kitajscina
v vsako slovensko vas (o univerzalni in kulturno pogojeni logiki)
Jana Rosker je docentka na Oddelku za azijske in
afriske studije Filozofske fakultete v Ljubljani. Vrsto let je zivela na
Kitajskem, doktorirala je iz sinologije na dunajski univerzi. Ukvarja se s
tradicionalno kitajsko logiko, s klasicno kitajsko poezijo in s primerjalno
metodologijo. Kako nasa optika vpliva na dojemanje drugih kultur in jezikov? Gre
za probleme dojemanja in interpretacije kulturno-jezikovnih krogov, ki temeljijo
na drugacni konceptualizaciji stvarnosti. — Avtorica se bo sprasevala o
mejah evropskega kategorialnega aparata pri soocanju z »neevropskimi
kulturami«, o razmerju med univerzalno in kulturno pogojeno logiko in sploh
(ping-pong)
25.april ob 18.00: Iztok Saksida — Kaj se
sploh gremo? (ali je res, da so druzboslovci navadni hlapci oblastnih elit?)
Iztok Saksida je docent na Oddelku za Sociologije
kulture Filozofske fakultete v Ljubljani. Doktoriral iz sociologije preteklih
druzb. Ustanovitelj ISH (Institutum Studiorum Humanitatis). Ukvarja se s
primerjalno sociologijo, primatologijo in evolucijsko antropologijo. V razgovoru
bo izpostavil nekatere vidike druzboslovja skozi dilemo "za in proti".
Druzboslovje po njegovem ne ustreza merilom opisovanja pojavov. Ocita mu
izdelovanje uporabnih modelov, ki omogocajo zgolj lazje obvladovanje preucevanih
populacij.
Etnoloski—dokumentarni filmi
21.april ob 18.00: Carlyn Saltman — The
Blooms of Banjeli (VHS, 29 minut, 1988) — Zah. Arika
22.april ob 17.00: Nasko Kriznar — Clovek s filmsko kamero
(VHS, 20 minut, 1996)
22.april ob 17.30: Nadja
Valentincic — Usak dabi soj par kokr tica (VHS, 28 minut, 1995)
23.april ob 17.00: George Milner — Matai Samoa (VHS, 65 minut,
1989) — Samoa
24.april ob 16.00: A. Lewis & J Jerstad — Garden days
(VHS, 25 minut, 1988) — Papua N. Gvineja
25.april ob 16.00: Luc the Heusch — Tracking the Pale Fox (VHS, 48
minut, 1983) — Afrika
The Blooms of Banjeli (Cvetovi Banjelija) VHS, 29 minut, 1988: Carlyn Saltman
Carlyn Saltman se je z dvema zgodovinarjema leta 1985 odpravila v
zahodnoafrisko vas Banjeli, da bi posnela rekonstrukcijo tradicionalne tehnike
taljenja zeleza. Preko tradicionalne tehnologije spoznavamo druzbo kot celoto in
se posebej odnose med spoloma. Film vsebuje tudi nekaj zgodnejsih posnetkov
vasi.
Clovek s filmsko kamero VHS, 20 minut, 1996: Nasko Kriznar
Rekonstrukcija filmske metode Zige Vertova na primeru vizualnega gradiva iz
slovenske ljudske kulture. V paralelni montazi se prepleta sedem tem iz
razlicnih delov Slovenije.
Usak dabi soj par kokr tica
VHS, 28 minut, 1995: Nadja Valentincic
Resnicne in zabavne pripovedi ljudi iz Baske grape o medsebojnem
spoznavanju, o ljubezni, o porokah in o zakonskem zivljenju.
Matai Samoa (Matai Samoa)
VHS, 65 minut, 1989: George Milner
Film obdeluje arhivskih posnetkov, ki jih je naredil George Milner med
terensko raziskavo v letih 1955 in 1959. Posnetki se osredotocajo na
tradicionalni samoanski nacin zivljenja. O njihovi simboliki potem razpravljata
Christina Toren, poznavalka Juznega Pacifika in Lalomilo Kamu, samoanski
duhovnik.
Garden days (Vrtnarski dnevi)
VHS, 25 minut, 1988: A. Lewis & J Jerstad
Natancen prikaz domacijskega zivljenja na podrocju Papue Nove Gvineje,
predvsem z zenskega zornega kota. Film opisuje njihova vsakdanja opravila na "vrtovih",
kjer pridelujejo glavno kulturo - sago. Prikazan je tudi postopek priprave te
jedi. Film se zakljucuje z obredom iniciacije mladega dekleta.
Tracking the Pale Fox (Zasledovanje blede
lisice)
VHS, 48 minut, 1983: Luc the Heusch
Film z navdusenjem in kanckom ironije pripoveduje razvoj raziskovanja
Dogonov od znamenite ekspedicije Marcela Griaulea leta 1931 naprej. Prvo
ekspedicijo postavlja v kontekst s takratno francosko antropologijo. Del zgodbe
pripoveduje Jean Rouch, znani snemalec antropoloskih filmov, ki vodi tudi
intervju s staresinami Dogonov in z veteranom prve ekspedicije, Germaineom
Dieterlenom.
Nej gre use u PMD
(VHS, 50 minut, 1996): Tralala films / H.Ogric,
F.Franceskin, U.Gorican
Zgodbe o petih mladostnikih, ki so se znašli v Prehodnem mladinskem
domu Nove Jarse v Ljubljani. Film zeli razbiti stereotipne predstave o
prestopnikih - ne isce krivcev, temvec ljudi. Kako dozivljajo svet? Na
projekciji bodo prisotni tudi avtorji filma.