Pokrajinski arhiv Maribor

Kontaktna oseba: Slavica Tovsak

Pokrajinski arhiv Maribor, katerega zacetki delovanja segajo v leto 1933, hrani gradivo od leta 1246 do leta 1995, v skupni dolzini 13.000 tekocih metrov.V citalnici arhiva, lahko uporabniki po predhodnem dogovoru pregledujejo posamezne fonde, ki zajemajo naslednja podrocja: gradivo uprave izpred l. 1850, gradivo uprave po l. 1850, zdravstveno in socialno varstvo, pravosodje po l. 1850, gospodarstvo po l. 1850, izobrazevanje, kultura, telesna kultura, drustva in zasebniki, solstvo ter zbirke v studijske oziroma raziskovalne namene.

V arhivu deluje tudi sluzba po javnem pooblastilu, ki izdaja potrdila in prepise drugih javnih listin (spricevala, denacionalizacijski postopki, pravni nameni).

Pokrajinski arhiv Maribor je za obiskovalce odprt od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, po dogovoru pa tudi izven tega casa.
V razstaviscu Archivum si je med 8. in 14. uro mozno ogledati razstavo, ki je trenutno na programu. Le-to pripravimo sami, ali v sodelovanju z drugimi institucijami, osnovnimi in srednjimi solami. Letno pripravimo 10 - 12 razstav, kjer prezentiramo gradiva iz bogate arhivske zakladnice.

Med ze utecene dejavnosti arhiva steje vsakoletno posvetovanje Sodobni arhivi (letos ze 19. po vrsti), ki ga organizirajo Pokrajinski arhiv Maribor, Mednarodni institut arhivskih znanosti in Arhivsko drustvo Maribor. Vzporedno s tem nastane publikacija SODOBNI ARHIVI, v katerih objavimo referate 20 - 25 domacih in tujih strokovnjakov. Obravnavana vprasanja se nanasajo na problematiko arhivskih prostorov, notranje opreme, sanacijo arhivskih zgradb interdiscipliniranost v arhivski znanosti

Izdajateljska dejavnost arhiva je za nekatere vrste publikacij tradicionalna. Pri tem je potrebno izpostaviti Gradivo za zgodovino Maribora ( doslej je izslo ze 21 zvezkov), Inventarji (sest zvezkov) in katalogi k posameznim razstavam, Sodobni arhivi ( 19), Atlanti VI.

V Radencih poteka v okviru posvetovanja Sodobni arhivi ze sestic zapovrstjo Mednarodni arhivski dan in Konferenca clanov Mednarodnega instituta arhivskih znanosti. Udelezba je na visoki ravni saj prihajajo strokovnjaki kot clani ali kot opazovalci iz Slovenije, Avstrije, Nemcije, Francije, Madzarske, Kitajske, Litve, Italije, Hrvaske, Bosne in Hercegovine, Izraela, Ceske, Slovaske, Rusije.
Mednarodni raziskovalni tabor (doslej sesti po vrsti) poteka na obmocju obcine Lendava in posameznih obcin na Madzarskem. V taboru sodeluje do 12 mladih udelezencev, dijakov iz obeh strani meje. Pri tem ne gre zgolj za zbiranje in s tem ohranjanje gradiva, temvec ima akcija tudi velik kulturni pomen pri uveljavljanju in negovanju mednarodnih odnosov.


Festivalski program

Razgovori
21.april 1997, 19.00—20.00:
Antosa Leskovec — Zgodovina Maribora v luci arhivskih virov

Antosa Leskovec je profesor zgodovine in in filozofije, 40 let zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor, arhivski svetovalec, avtor stevilnih prispevkov s podrocja lokalne in sirse zgodovine. Objavil je vrsto zgodovinskih in arhivskih clankov, razprav, studij — vecinoma vezanih na zgodovino Maribora. Je avtor inventarja Mestna obcina Maribor. Odlicen poznavalec madzarskega jezika in se danes sodeluje pri evidentiranju nasega gradiva v madzarskih arhivih. V razgovoru bo podal znacilne, sirsemu krogu ljudi neznane kategorije arhivskega gradiva doma in v tujini, ki so osnova za pisanje zgodovine Maribora. Predstavil bo tudi zvrsti gradiva, ki sluzijo kot primarni vir (spisi, gradbeni nacrti, fotografski material, skice ipd.).

22.april 1997, 18.00—20.00:
Peter Pavel Klasinc — Pokrajinski arhiv Maribor skozi zgodovino

Docent Filozofske fakultete, znanstveni in arhivski svetnik, avtor mnogih strokovnih prispevkov s podrocja zgodovine, arhivistike, druzboslovja in informatike. Nosilec in sodelavec stevilnih slovenskih in mednarodnih projektov — vodja Mednarodnega instituta arhivakih znanosti, ki zdruzuje strokovnjake iz 20-ih evropskih in zunajevropskih drzav. V razgovoru bo predstavil kontinuiran razvoj institucije in zgodovinskega drustva za Slovenski Stajer 1903, prek arhivske konvencije 1923, ustanovitve Banovinskega arhiva 1933, usodnega leta 1941, prek arhiva po letu 1945 in premljajocih zakonodaj. Prikazal bo problem varovanja arhivskega gradiva skozi desetletja. Razgovor bo popestril z diapozitivi.

23.april 1997, 18.00 — 20.00:
Miroslav Novak — Kako pripravimo raziskovalno nalogo in kako poiscemo izgubljeno spricevalo

Profesor zgodovine in sociologije, visji arhivist, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor. Avtor stevilnih razprav o lokalni zgodovini — pisec knjige Racunalnik v arhivih. Strokovnjak za vprasanja razvoja informatike v arhivih, udelezenec in aktivni sodelavec stevilnih mednarodnih kongresov v evropskem in zunajevropskem prostoru. V razgovoru bo prikazal metode in postopek izdelovanja raziskovalnih nalog s pomocjo gradiva, ki ga je mogoce najti v Pokrajinskem arhivu Maribor. Obiskovalce zeli opozoriti na postopek uporabe gradiva v arhivski citalnici. V zvezi z aktivnostmi po javnem pooblastilu, ki ga izvaja Pokrajinski arhiv Maribor, pa bo predstavil tudi pot od trenutka, ko se zavemo, da smo izgubili spricevalo, do pridobitve ustreznega nadomestila.

Razstava Spremna razstava k razgovorom